Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (301-325)


  1.      drgetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom ♪
  2.      drgetàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki drgeta: bil je bolan in ves drgetav / drgetav glas ♪
  3.      drgetávost  -i ž (á) značilnost, lastnost drgetavega: drgetavost glasu ♪
  4.      drgêtec  -tca m (é) redko lahen drget: niti najmanjšega drgetca ni bilo opaziti na njem ♪
  5.      drógec  -gca m (ọ̑) manjšalnica od drog: zabiti drogec v zemljo ♪
  6.      drogeríja  -e ž (ȋ) trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: odprli so novo drogerijo; kupiti v drogeriji ♪
  7.      drogeríjski  -a -o (ȋ) pridevnik od drogerija: bogata izbira drogerijskega blaga ♪
  8.      drogeríst  -a m (ȋ) lastnik drogerije ali prodajalec v njej: vsa leta je kupoval pri istem drogeristu ♪
  9.      drogerístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od drogerist: seznanil se je z mlado drogeristko ♪
  10.      drúgec  -gca m (ū) čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu: zlasti drugci vzamejo s seboj dosti medu ♪
  11.      drúgekráti  in drúge kráti prisl. (ȗ-á) star. ob drugih priložnostih; drugikrat: drugekrati je rad govoril, zdaj pa molči; to mu ni napravilo takega veselja kakor drugekrati ♪
  12.      dúrgelj  -glja tudi -na [gǝl] m (ú) 1. teh. manjša vrtalna priprava s pomično matico na spiralastem gonilu: vrtati z durgljem; ključavničarski durglji 2. zastar. sveder ♪
  13.      dvórôgeljnik  in dvórógeljnik -a [gǝl] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki ♪
  14.      džúngelski  -a -o [gǝl] prid. (ȗ) nanašajoč se na džunglo: bujno džungelsko rastlinstvo / na sporedu je serija džungelskih filmov / džungelski zakon močnejšega ♪
  15.      egéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Egejsko morje: egejski otoki / egejska kultura kultura v deželah ob Egejskem morju pred grško kulturo ♪
  16.      eksegét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor se ukvarja z eksegezo, razlagalec: pripombe eksegetov ob posameznih izrazih ♪
  17.      eksegétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eksegezo, razlagalen: eksegetični problemi; eksegetična literatura / eksegetična metoda ♪
  18.      eksegéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma: eksegeza besedila; odkrivanje in eksegeza arhivskega gradiva / biblična eksegeza ♪
  19.      eksogén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od zunaj; zunanji, vnanji: endogeni in eksogeni faktorji; eksogeni vplivi na človekovo naravo; eksogeni vzroki zločina ♦ geol. eksogene sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble ♪
  20.      eléktroenergétik  -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za elektroenergetiko: posvetovanje elektroenergetikov ♪
  21.      eléktroenergétika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo: napredek elektroenergetike // veda o tem: strokovnjak za elektroenergetiko ♪
  22.      eléktroenergétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektroenergetiko: projektiranje novih elektroenergetskih objektov; elektroenergetski sistem Jugoslavije; elektroenergetski viri ♪
  23.      endogén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od znotraj, notranji: endogeni faktorji nastanka bolezni; človeka oblikujejo endogeni in eksogeni vplivi; endogeni vzroki hudodelstvenosti ♦ geol. endogene sile sile, ki imajo svoj izvor v zemeljski obli ♪
  24.      energétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: pomanjkanje energetičnih virov / reševanje energetičnih vprašanj v gospodarstvu 2. nanašajoč se na energetizem: energetični pogled na svet ♪
  25.      energétik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za energetiko: posvetovanje energetikov 2. pripadnik energetizma: energetiki trdijo, da je izvor vsega energija ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA