Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ge (294-318) 
- divergénten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz. divergentni žarki žarki, ki se razhajajo; mat. divergentna vrsta vrsta, pri kateri zaporedje delnih vsot nima limite ♪
- divergéntnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost divergentnega: divergentnost razvoja ♪
- dógemski -a -o [gǝm] (ọ̑) pridevnik od dogma: dogemska zgodovina ♪
- dólgež -a [u̯g] m (ọ̑) redko dolgin ♪
- drágec -gca m (ȃ) ekspr. drag, ljubljen človek: to je moj dragec / kot nagovor sedi k meni, dragec / iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo ♪
- drgèt -éta m (ȅ ẹ́) močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza: ni mogel skriti drgeta / nervozen drget ji je šel po vsem telesu; od groze ga je spreletaval drget; pren. zemljo je prešinil rahel drget // drgetanje: močen drget ustnic / drget glasu ♪
- drgetánje -a s (ȃ) glagolnik od drgetati: drgetanje ramen, ustnic / škripanje in drgetanje ladje ♪
- drgetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop;
drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom ♪
- drgetàv -áva -o prid. (ȁ á) ki drgeta: bil je bolan in ves drgetav / drgetav glas ♪
- drgetávost -i ž (á) značilnost, lastnost drgetavega: drgetavost glasu ♪
- drgêtec -tca m (é) redko lahen drget: niti najmanjšega drgetca ni bilo opaziti na njem ♪
- drógec -gca m (ọ̑) manjšalnica od drog: zabiti drogec v zemljo ♪
- drogeríja -e ž (ȋ) trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: odprli so novo drogerijo; kupiti v drogeriji ♪
- drogeríjski -a -o (ȋ) pridevnik od drogerija: bogata izbira drogerijskega blaga ♪
- drogeríst -a m (ȋ) lastnik drogerije ali prodajalec v njej: vsa leta je kupoval pri istem drogeristu ♪
- drogerístka -e ž (ȋ) ženska oblika od drogerist: seznanil se je z mlado drogeristko ♪
- drúgec -gca m (ū) čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu: zlasti drugci vzamejo s seboj dosti medu ♪
- drúgekráti in drúge kráti prisl. (ȗ-á) star. ob drugih priložnostih; drugikrat: drugekrati je rad govoril, zdaj pa molči; to mu ni napravilo takega veselja kakor drugekrati ♪
- dúrgelj -glja tudi -na [gǝl] m (ú) 1. teh. manjša vrtalna priprava s pomično matico na spiralastem gonilu: vrtati z durgljem; ključavničarski durglji 2. zastar. sveder ♪
- dvórôgeljnik in dvórógeljnik -a [gǝl] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki ♪
- džúngelski -a -o [gǝl] prid. (ȗ) nanašajoč se na džunglo: bujno džungelsko rastlinstvo / na sporedu je serija džungelskih filmov / džungelski zakon močnejšega ♪
- egéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Egejsko morje: egejski otoki / egejska kultura kultura v deželah ob Egejskem morju pred grško kulturo ♪
- eksegét -a m (ẹ̑) knjiž. kdor se ukvarja z eksegezo, razlagalec: pripombe eksegetov ob posameznih izrazih ♪
- eksegétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eksegezo, razlagalen: eksegetični problemi; eksegetična literatura / eksegetična metoda ♪
- eksegéza -e ž (ẹ̑) knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma: eksegeza besedila; odkrivanje in eksegeza arhivskega gradiva / biblična eksegeza ♪
169 194 219 244 269 294 319 344 369 394 
