Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (269-293)


  1.      dagerotipíja  -e ž (ȋ) fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo: iznajditelj dagerotipije // slika, narejena na ta način: na steni je visela stara dagerotipija ♪
  2.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
  3.      degeneracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degeneracijski znaki / degeneracijske bolezni degenerativne ♪
  4.      degenerát  -a m (ȃ) knjiž., redko degeneriranec ♪
  5.      degeneratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degenerativne bolezni; degenerativno obolenje srca / degenerativna sprememba ♪
  6.      degenêrik  -a m (é) degeneriranec: podpovprečno inteligentni ljudje in degeneriki; razkrojen degenerik / sprijen degenerik ♪
  7.      degeneríranec  -nca m (ȋ) degeneriran človek: bolan degeneriranec / ekspr. nemoralni degeneriranci in perverzneži ♪
  8.      degeneríranje  -a s (ȋ) glagolnik od degenerirati: degeneriranje kulturnih rastlin / degeneriranje buržoazne filozofske misli ♪
  9.      degeneríranka  -e ž (ȋ) degenerirana ženska: bolna degeneriranka ♪
  10.      degeneríranost  -i ž (ȋ) lastnost degeneriranega, izrojenost: degeneriranost rastline / posledica bede je bila degeneriranost in moralno propadanje ♪
  11.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist ♪
  12.      detergènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kemično sredstvo za čiščenje ali pranje: pralni detergent; tekoči detergenti; detergent v prahu; prati v mlačni raztopini detergenta ♪
  13.      detergênten  in detergénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na detergent: detergentna snov ♦ avt. detergentno olje olje z dodatki za raztapljanje zoglenelih izgorkov v valjih motorjev z notranjim zgorevanjem ♪
  14.      diafrágemski  -a -o [gǝm] (ȃ) pridevnik od diafragma: diafragemski obroček ♪
  15.      digerírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. raztapljati trdne snovi pri povišani temperaturi ♪
  16.      digéste  -gést ž mn. (ẹ̑) jur., v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja ♪
  17.      digestíja  -e ž (ȋ) med. prebava ♪
  18.      digestíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na digestijo, prebaven: digestivni trakt / digestivna sredstva sredstva, ki pospešujejo prebavo ♪
  19.      digestórij  -a m (ọ́) kem. omari podoben zastekljen prostor, ki preprečuje širjenje škodljivih plinov, nastalih pri poskusih ♪
  20.      dirigènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: na prireditvi sodelujejo znani solisti in dirigenti; dirigent vadi z otroškim zborom; dirigent orkestra; koncert bo pod vodstvom dirigenta iz Zagreba; predstaviti se prvič kot dirigent / operni dirigent 2. publ. kdor vodi, usmerja sploh: dirigenta te nogometne tekme sta bila naša strelca ♪
  21.      dirigêntka  in dirigéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: dirigentka pevskega zbora ♪
  22.      dirigêntski  in dirigéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na dirigente: dirigentski pult; dirigentska palica / dobiti dirigentsko mesto ♪
  23.      dirigêntstvo  in dirigéntstvo -a s (ē; ẹ̄) dejavnost dirigentov: posvetiti se dirigentstvu / pouk dirigentstva dirigiranja ♪
  24.      divergénca  -e ž (ẹ̑) nastanek razlik, ki razdelijo kaj enotnega, razhajanje: prišlo je do divergence v razvoju // take razlike: opredeliti svoje nazorske divergence / v kompoziciji je opaziti stilne divergence ◊ biol. razvoj organizmov iste vrste v različne smeri ♪
  25.      divergénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od divergenca: divergenčen pojav ♪

   144 169 194 219 244 269 294 319 344 369  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA