Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (251-275)

251.      bógec ² -gca m (ọ̑) ekspr., redko ubožec, revež: pomilovanja vredni bogci ♪
252.      bógek  -gka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr., v krščanskem okolju otrok že zna zahvaliti bogka skleniti roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa ♪
253.      brégec  -gca m (ẹ̑) manjšalnica od breg: voda je odtrgala ilovnati bregec / steza je vodila po bregcu ♪
254.      bregéše  -géš ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. široke hlače iz domačega platna: nositi bregeše; oblečen je v robačo in bregeše; bele, široke bregeše ♪
255.      brgéše  -géš ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. bregeše ♪
256.      brídge  -ea tudi brídž -a [bridž] m (ȋ) igra s kartami, razširjena zlasti v Angliji in Ameriki: igrati bridge; partija bridgea ♪
257.      cágelj  -glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev ♪
258.      cíngel  [gǝl] medm. (í) posnema zvončkljanje: cingel cingel / cingel cink cink ♪
259.      cíngelj  -glja m (í) ekspr. kar visi, binglja: ledeni cinglji ♪
260.      cíngeljc  -a [gǝl] m (ȋ) ekspr. kar visi, binglja: konjem so od grive viseli ledeni cingeljci ♪
261.      cíngeljček  -čka [gǝl] m (ȋ) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: povsod so že pognali cingeljčki ♪
262.      cingetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko cingljati: zvončki cingetajo ♪
263.      collage  gl. kolaž ♪
264.      college  gl. koledž ♪
265.      corrigénda  -génd [kori-] s mn. (ẹ̑) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki ♪
266.      četveroógeln  -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) štirioglat: četveroogeln stolp ♪
267.      četveroógelnik  -a [gǝl] m (ọ̑) štirioglat predmet: kamnit četveroogelnik ♪
268.      črnógelj  -glja m (ọ́) slabš. kdor ima črno, temno polt ♪
269.      dagerotipíja  -e ž (ȋ) fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo: iznajditelj dagerotipije // slika, narejena na ta način: na steni je visela stara dagerotipija ♪
270.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
271.      degeneracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degeneracijski znaki / degeneracijske bolezni degenerativne ♪
272.      degenerát  -a m (ȃ) knjiž., redko degeneriranec ♪
273.      degeneratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degenerativne bolezni; degenerativno obolenje srca / degenerativna sprememba ♪
274.      degenêrik  -a m (é) degeneriranec: podpovprečno inteligentni ljudje in degeneriki; razkrojen degenerik / sprijen degenerik ♪
275.      degeneríranec  -nca m (ȋ) degeneriran človek: bolan degeneriranec / ekspr. nemoralni degeneriranci in perverzneži ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351