Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (2.276-2.300)


  1.      jezuítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala ♦ rel. jezuitski general ♪
  2.      júdo  -a [džu- in ju-] m (ȗ) šport, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla: ukvarjati se z judom; prvenstvo Slovenije v judu; neskl. pril.: prirediti judo turnir ♪
  3.      júg  in jùg júga m (ȗ; ȕ ú) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Jugoslavije / magnetna igla kaže smer sever-jug // južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug 2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr.: bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanov ♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. topla področja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni, topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga 4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga ♪
  4.      júgovzhòd  -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in vzhodom: veter piha z jugovzhoda; oditi proti jugovzhodu 2. publ. jugovzhodni del kake geografske ali politične celote: osvojiti jugovzhod celine ♪
  5.      júgozahòd  -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba 2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države ♪
  6.      júkstapozícija  -e ž (ȗ-í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave ◊ lingv. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop ♪
  7.      junák  -a m (á) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino // nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka // nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali 2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / iron. junak v pitju; revolverski junak 3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak 4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že 5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak // ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval ♪
  8.      júra  -e ž (ȗ) geol. obdobje mezozoika, v katerem so prevladovali iglavci in so se pojavile ptice: fosili ptic iz jure ♪
  9.      juristaríja  -e ž (ȋ) slabš. pravništvo, pravo: pustil je juristarijo in se lotil drugega posla; ves večer so govorili samo o juristariji ♪
  10.      júrišen  -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na juriš: jurišna skupina / žarg., voj. dobiti jurišni rum / jurišni bataljon bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih ♦ voj. jurišni čoln čoln za prevoz jurišnih oddelkov in za izvidniške naloge ♪
  11.      júrta  -e ž (ȗ) v azijskem okolju okrogel, kupolast šotor, narejen zlasti iz kož in klobučevine: prebivati v jurti ♪
  12.      juvelír  -ja m (í) kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne, draguljar: kupiti ogrlico pri juvelirju; juvelirji in zlatarji ♪
  13.      juvenílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. mladosten, mladinski: juvenilna delinkvenca, zabloda ◊ geol. juvenilna voda voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; med. juvenilna tuberkuloza ♪
  14.      júžen  -žna -o prid., júžnejši (ú) 1. nanašajoč se na jug: a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu; na južni strani obdaja državo morje na jugu / južni veter; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta / Južna Amerika b) potovanje po južnih deželah; značilnosti južnih mest / modro južno nebo; vroče južno sonce / južne rastline; južno sadje / južni temperament južnjaški c) južni prebivalec / južni Slovani 2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se 3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. južni pol; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni tečajnik; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0° C júžno prisl.: omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje; razprostira se južno od Save / v povedni rabi danes je južno ♪
  15.      júžina  -e ž (ú) 1. nar. kosilo: kuhati južino; prinesti južino na mizo / kupiti meso za južino / biti, ostati pri južini 2. nar. malica: nesti južino na travnik; dati delavcem zajtrk, južino in kosilo; vzeti kos kruha za južino / mala južina popoldanska malica ∙ nar., ekspr. pet takih ukrotim za malo južino zelo lahko, brez večjega truda premagam 3. zastar. hrana, jed: ptiči si iščejo južino 4. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima tanke kot suha južina ♦ zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea // slabš. zelo suh, slaboten človek: kaj bi se bal te suhe južine / kot psovka molči, ti suha južina ♪
  16.      k  predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini // za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi 2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k utrditvi samoupravljanja; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji 3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom 4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples // za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu? 5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu 6. redko za izražanje bližine časovni meji; proti: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu ● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič ♪
  17.      kabalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kabaliste ali kabalistiko: kabalistični simboli, znaki / stare kabalistične knjige; kabalistična mistika besed in številk / delal je kabalistične čarovnije ♪
  18.      kábelski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na kabel: a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod b) vozički s kabelsko vleko c) kabelska dolžina ◊ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem ♪
  19.      káča  -e ž (á) 1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak ∙ ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi 2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil 3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska ◊ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae ♪
  20.      káčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od kača: mlade kačice so se grele na toplem kamenju / ekspr. v klobčič zvita kačica 2. nav. mn., zool. členonožci, ki imajo po dva obročka zrasla in na takem podvojenem obročku po dva para nog, Diplopoda: kačice in strige / železna kačica svetlikajoča se temno rjava kačica, ki živi zlasti na vlažnih tleh, Julus terrestris ♪
  21.      kadíti  -ím nedov., kajèn (ȋ í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano 2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; žarg., avt. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim 3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati 4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren) kadíti se 1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila // delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi 2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči // izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu ● ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo kadèč -éča -e: kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina ♪
  22.      kàj  in kaj prisl. (ȁ) 1. izraža manjšo količino ali mero: gotovo ima kaj dolga; prinesi čaja pa še kaj prigrizka / fant rad kaj pomaga pri hiši; najbrž sta se kaj sprla / ekspr. bolnik komaj kaj spi / ekspr. pa nikar kaj ne zamerite 2. v vprašalnih ali odvisnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero: ali ima kaj dolga? ali je bilo pri vas kaj več dežja? ali me imaš kaj rada? / ekspr. če si kaj pameten, boš prišel / ali se kaj spozna na avto? 3. ekspr. izraža precejšnjo mero ali stopnjo: življenje je kaj žalostno; vročina je kaj kmalu padla / požirek brinovca bi se mu kaj prilegel // v nikalnih stavkih, navadno v zvezi z nič omejuje zanikanje: delati se mu nič kaj ne ljubi; nič kaj dobro nisem spal / letos ne bo kaj prida pridelka 4. v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje: kako je kaj doma? kakšni ljudje so kaj to? / poglejmo, kako kaj gospodarijo / elipt.: kaj pa kaj mati, ali je zdrava? pog., kot nagovor pri srečanju kako ste kaj? kako (je) kaj (z vami)? ● ekspr. fant je neroden kot le kaj, da je kaj zelo; ne vem, ali bo kaj z njim, s tem izraža dvom o uspešnosti tega, kar določa sobesedilo; ekspr. udari, če te je kaj če si upaš; ekspr. vas ni daleč, pol ure nimate kaj hoditi hoje ni niti za pol ure; ekspr. daj mu denar. Še kaj, da ga bo zapravil izraža močno zanikanje; ekspr. ne more si kaj, da se ne bi smejal mora se smejati; ne more se zdržati smeha; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. vrne se čez leto dni ali kaj približno čez eno leto ♪
  23.      kakó  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako // izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj 3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da 4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav // v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi 5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili ● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; žarg., šol. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako ♪
  24.      kàkor  vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako velik kakor oče; toplo je kakor poleti / igralci so isti kakor lani / program je trajal toliko časa kakor včeraj; dohodkov je toliko kakor izdatkov kolikor 2. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: sin je že večji kakor oče; premer cevi je manjši kakor meter / ni tako priden kakor sestra / blago nima več tolikšne cene kakor prej 3. za izražanje podobnosti: ukazuje kakor diktator; povsod se vede kakor doma / bled kakor zid; naglo kakor blisk; podobna sta si kakor jajce jajcu zelo 4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti: srečala sta se kakor po naključju; fanta imajo kakor za svojega / mož se je kakor prebudil; redko zdaj se mu kakor ne ljubi delati nekako, nekam 5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: ne kaže drugega kakor molčati; nobeden ji ni rekel drugače kakor mati / kdo drug je kriv nesreče kakor ti 6. ekspr., navadno v zvezi s tako za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: film je vzbudil zanimanje tako pri občinstvu kakor pri kritiki; enako je oblečen pozimi kakor poleti / kakor v hvali pretirava tudi v graji; publ. predložiti je treba spričevala kakor tudi delavsko knjižico in 7. star. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar; kot: jaz kakor dekletov varuh ne morem privoliti v poroko; kakor praktičen človek bo zmeraj gledal na korist II. v odvisnih stavkih 1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje pomenov kakor pod I., 1—6: a) fant je navihan, kakor sem bil jaz v njegovih letih; ona dela tako, kakor delajo druge / pogoji za reelekcijo so skoraj isti, kakor so bili za namestitev / predstava je trajala toliko časa, kakor sem mislil; izdali smo prav toliko, kakor smo si namenili kolikor b) imela bo manjšo doto, kakor se misli / ni vse tako, kakor je bilo / plačal je več, kakor sem zahteval c) s pogojnim naklonom ali v zvezi z da: maha z rokami, kakor bi orehe klatil; zdi se, kakor da ni rešitve; dela se, kakor da me ne bi poznal č) ne kaže drugega, kakor da potrpimo; v vrt ne prideš drugače, kakor če preplezaš zid d) kakor je skrbela za domače, tako tudi revežev ni pozabila // z oslabljenim pomenom za izražanje primerjave sploh: kakor kažejo zardele oči, je vso noč prejokala; vstopajo, kakor kdo pride; publ. kakor poročajo listi, je prišlo do nemirov / s širokim pomenskim obsegom: kakor daleč sega oko, povsod sama ravnina; kakor se dolina širi, tako je bolj naseljena / vdal se je, kakor je bil sploh popustljiv ker, saj; pošten kakor je, ni zahteval potrdila // nav. ekspr. za izražanje odnosa osebka do povedanega: ostani ali pojdi, kakor že hočeš; kakor je videti, še ne bo miru; uspel bo ali pa tudi ne, kakor se vzame / kakor sem rekel: ne dam pa ne dam; kakor gotovo tukaj stojim, tega ne dovolim / »ostal boš doma!« »Kakor ukazujete« 2. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi kakor hitro za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: kakor hitro je za silo okreval, se je odpravil na pot; vprašam ga, kakor hitro se vrne; kakor je ura devet, že sedi v krčmi 3. ekspr., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka: kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe; kakor (hitro) mi dolga ne vrne, ga bom tožil 4. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kakor je (tudi) pogumen, tega se je ustrašil; kakor ga ima rad, njegovih napak ne mara zamolčati če ga ima še tako rad / star. hotel sem napisati pismo, kakor se mi je roka tresla čeprav 5. nav. elipt. za naštevanje zgledov za prej povedano: ptice, kakor orli, jastrebi in sove, so ujede; človek ni brez nagonov, kakor so na primer potreba po jedi, samoobramba, spolni nagon itd. 6. nav. elipt., pog., z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja, dejanja glede na okoliščine: »kako se kaj delavke razumete?« »Kar gre. Kakor je kakšna«; hrana po gostilnah ni najboljša, kakor kje; bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje ● pog. kaj mu očitaš! Kakor bi bil ti kaj boljši saj nisi nič boljši; to je kakor enkrat ena, da bomo zmagali samoumevno, gotovo; pog. monter je obljubil, da pride kakor drugo jutro drugo jutro; ekspr. otrok je trmast kakor le kaj zelo; »ne bom se uklonil.« »Kakor misliš« izraža obzirno zavrnitev povedanega; pog. dosegel je toliko kakor nič prav nič; star. vrnil se je Tinček, tisti, kakor je lani v Ameriko šel ki je šel ♪
  25.      kalamár  -a m (ȃ) nav. mn. jed iz lignjev, sip: ocvrti kalamari // žarg. ligenj: med ribami v mreži je bilo polno kalamarov ♪

   2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA