Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (1.851-1.875)



  1.      heliográf  -a m () 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje
  2.      heliotróp  -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom
  3.      hemisfêra  -e ž () 1. geogr. polovica zemeljske oble; polobla, poluta: severna, vzhodna hemisfera 2. anat. polovica velikih ali malih možganov: desna, leva hemisfera
  4.      heráldičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane heráldično prisl.: heraldično stiliziran lev
  5.      herétičen  -čna -o prid. (ẹ́) rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična sekta / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko
  6.      hermenévtika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza
  7.      heroína  -e ž () 1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame 2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča
  8.      herójski  -a -o prid. (ọ̑) izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba ◊ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep herójsko prisl.: herojsko so padli za domovino
  9.      heteropoláren  -rna -o prid. () 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez
  10.      heteroseksuálen  -lna -o prid. () med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos
  11.      heterosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas
  12.      heterozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica
  13.      hidrírati  -am nedov. in dov. () kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno 2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje hidríran -a -o: grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
  14.      hidro...  ali hídro... prvi del zloženk () nanašajoč se na vodo: hidrogenski, hidroliza; hidromehanika, hidrometeorološki; hidrobus
  15.      hidrográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površjugeogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah
  16.      hidrosfêra  -e ž () geogr. vodovje na zemeljskem površju
  17.      hieroglíf  -a m () 1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife // mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi 2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov
  18.      higrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer
  19.      higrometríja  -e ž () meteor. nauk o merjenju vlage v zraku
  20.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu
  21.      hinávčiti  -im nedov.) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje
  22.      hináviti  -im nedov.) star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen
  23.      hipêrbola  -e ž (é) 1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola 2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo
  24.      hiperbóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hiperbolo: hiperbolični presek; hiperbolična oblika / hiperbolična geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic / hiperbolično izražanje
  25.      hiperboloíd  -a m () geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko hiperbole, elipse in parabole: enodelni, dvodelni hiperboloid; rotacijski hiperboloid ki nastane, če se hiperbola zavrti okoli ene od osi

   1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA