Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (1.669-1.693)


  1.      frfotánje  -a s (ȃ) glagolnik od frfotati: opazoval je frfotanje obstreljenega kragulja / frfotanje metulja s cveta na cvet / mladostno frfotanje dekleta se bo kmalu uneslo // šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišalo se je frfotanje ptic / žvižganje krogel in frfotanje min ♪
  2.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  3.      frúga  -e ž (ú) nar. (poljski) pridelki: fruge je bilo pri hiši, da bi lahko vojska živela od nje (I. Tavčar) ♪
  4.      fúga 2 -e ž (ú) grad. presledek med dvema gradbenima elementoma, reža: fuge med ploščicami obloge / narediti lepe fuge ♪
  5.      fugáto  -a m (ȃ) muz. del skladbe, ki je pisan po načelih fuge: kvartet je lepo izvajal končni fugato ♪
  6.      fugíran  -a -o prid. (ȋ) muz. ki ima značilnosti fuge1: fugiran stavek ♪
  7.      fugírati  -am nedov. in dov. (ȋ) grad. narediti fuge, reže: fugirati betonsko cestišče // zalivati, zadelavati fuge zaradi zaščite ali olepšave: fugirati zid ♪
  8.      fulgurít  -a m (ȋ) geol. cevasta tvorba v kamnini, ki jo naredi strela: nastanek fulgurita // petr. kamnina, ki obdaja to tvorbo ♪
  9.      fumaróla  -e ž (ọ̑) geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti vodno paro: raziskovati fumarole / temperatura fumarol ♪
  10.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
  11.      fúrijast  -a -o prid. (ú) ekspr. vihrav, neučakan, nagel: furijast človek; ne bodi tako furijasta / furijasto obnašanje fúrijasto prisl.: furijasto spraševati ♪
  12.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen ♪
  13.      g  [gé in gǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ǝ̏) osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g ◊ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g ◊ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani ♪
  14.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪
  15.      gag  tudi geg -a [gêg] m (ȇ) knjiž. presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu: gagi in situacijski dovtipi; film z učinkovitimi originalnimi gagi ♪
  16.      galicízem  -zma m (ȋ) lingv. element francoščine v kakem drugem jeziku: v svojih spisih je uporabljal mnogo galicizmov ♪
  17.      game  gl. gem ♪
  18.      gametofít  -a m (ȋ) bot. spolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom, spolni rod: gametofit in sporofit ♪
  19.      gánjenost  -i ž (ā) čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti ♪
  20.      garderóba  -e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe ♪
  21.      garnéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. prosojen in rahlo bočno stisnjen rakec tankih nog, ki živi zlasti v morju; kozica: garnele so povešale svoje dolge tipalke ♪
  22.      gásniti  -em nedov. (á ȃ) knjiž. ugašati: ogenj v peči je začel gasniti; svetilka že gasne / dan počasi gasne; zvezda za zvezdo je gasnila / dekle od dne do dne bolj gasne / ljudje so gasnili v plinskih celicah gasnóč -a -e tudi gasnèč -éča -e: gasnoč dan ♪
  23.      gáte  gát ž mn. (ȃ) nižje pog. spodnje hlače: bil je v sami srajci in gatah / dolge gate ♪
  24.      gávčo  tudi gáucho -a [gau̯čo] m (ȃ) v latinskoameriškem okolju pastir velikih čred: gavči so zganjali govedo; argentinski gavčo ♪
  25.      gaviál  -a m (ȃ) zool., navadno v zvezi indijski gavial krokodil z dolgim in ozkim gobcem, ki živi v Indiji, Gavialis gangeticus ♪

   1.544 1.569 1.594 1.619 1.644 1.669 1.694 1.719 1.744 1.769  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA