Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge (1.369-1.393)


  1.      dovršíti  -ím dov., dovŕšil (ȋ í) 1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij 2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto dovršívši zastar.: dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini dovršèn -êna -o 1. deležnik od dovršiti: ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen 2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike ♪
  2.      dóza 2 -e ž (ọ̑) določena, natančno odmerjena količina česa, navadno zdravila, odmerek: povečati, predpisati dozo; to zdravilo učinkuje že pri razmeroma nizki dozi; dnevna doza; doza morfija / maksimalna, smrtna doza; pren. nauke mu servira po dozah // količina sploh: vzela je preveliko dozo uspavalnih praškov; kisla vina žveplajo navadno z manjšo dozo / dopustne doze radioaktivnega sevanja; tolerančne doze rentgenskih žarkov; pren. patos je podan v premočni dozi; precejšnja doza humorja ♪
  3.      doziméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje količine žarkov, navadno rentgenskih: rentgenologom so preskrbeli dozimetre ♪
  4.      dozíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dozirati: pravilno doziranje kinina; bolezen se je poslabšala zaradi prevelikega doziranja / doziranje rentgenskega obsevanja; pren. doziranje pomoči za to dejavnost je bilo nekoliko preveliko ♪
  5.      dozírati  -am dov. in nedov. (ȋ) določiti, natančno odmeriti količino česa, navadno zdravila: dozirati zdravilo; kinin doziramo individualno / dozirati sevanje rentgenskih žarkov / dozirati živila z dozirnim strojem; pren. pravilno dozirati učno snov dozíran -a -o: dozirana količina ♪
  6.      dóž  -a m (ọ̑) v beneški in genovski republiki voljen dosmrtni poglavar: dragocenosti iz zapuščine bogatega doža / beneški doži ♪
  7.      drág  -a -o tudi -ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo / ta servis je precej drag; zahaja le v boljše, dražje gostilne; tam je življenje zelo drago / nav. ekspr. dobiti za drag, velik denar / to je zelo drago krzno dragoceno / drag kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit ♦ metal. drage kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance 2. z dajalnikom do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag; vznes. bil je drag mojemu srcu / njen obisk mu je bil vedno drag; to mi je drag spomin; resnica mu je nadvse draga / v nagovoru: dragi oče! dragi prijatelj! duša draga, tako ne bo šlo naprej; v vljudnostnem nagovoru dragi bralci! v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v soboto 3. redko ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; dragocen: ne izgubljaj po nepotrebnem dragega časa ● ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; drage volje mu je ustregel zelo rad; rade volje; ekspr. molči, če ti je življenje drago če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. če ti je drago, greva naprej če hočeš, če ti je prav; pojdi, kamor ti drago kamor hočeš, želiš; le smejte se, kolikor vam drago kolikor hočete drágo in dragó prisl.: drago kupiti, prodati; drago se oblačiti; drago plačane izkušnje / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju drago mi je ∙ ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice drági -a -o sam.: ob novem letu se je spomnil svojih dragih; mislil je le na svojo drago ∙ vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
  8.      dragóst  in drágost -i ž (ọ̑; á) lastnost dragega: ob tolikšni dragosti bi moralo biti blago kvalitetnejše / dragost časa ♪
  9.      dragúljar  -ja m (ȗ) kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne: pogoditi se z draguljarjem; draguljarji so jo popolnoma uničili ♪
  10.      dramatúrški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic ♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta dramatúrško prisl.: delo dramaturško predelati ♪
  11.      dráskav  -a -o prid. (á) zastar. razpokan, razjeden: čakata v kotu, kjer se iz planote strmo dvigata širokorebrni Tolstec in draskavi Veliki Draški vrh (J. Mencinger) ♪
  12.      dráslja  -e ž (ȃ) geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi: voda se prebija iz draslje v drasljo ♪
  13.      dražíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. zviševati ceno: meso kar naprej dražijo / življenje se zmeraj bolj draži 2. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi: mi bomo dražili travnik, sosedovi pa njive; dražiti za koga drugega ♪
  14.      drégniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s koncem česa narahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora ∙ ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje 2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo ♪
  15.      dréti 2 dêrem tudi drèm nedov., tudi deró; deríte tudi dríte; dŕl (ẹ́ é, ȅ) 1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom: dreti konja, prašiča, zajca; z nožem dreti; fant je vpil, kakor bi ga živega drli / zgaga me dere peče; dreti zobe izdirati, ruvati ∙ kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana 2. ekspr. izkoriščati, odirati: dreti z davki; gosposka je kmete neusmiljeno drla ♪
  16.      drevó  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu ∙ zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši ♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum 2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju 3. zastar. jambor, jarbol ♪
  17.      drhtênje  -a s (é) glagolnik od drhteti: ni mogel obvladati drhtenja; drhtenje rok / drhtenje sveče / ob pogledu nanj je začutila drhtenje ♪
  18.      drhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti ∙ ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika 2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje 3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost drhté: drhte je stala med vrati drhtèč -éča -e: čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe ♪
  19.      dríbling  -a m (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi ♪
  20.      drístavec  -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec ♪
  21.      dŕnec  -nca m (ȓ) enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja ♪
  22.      drób 1 -a m, mest. ed. tudi drôbu (ọ̑) 1. ekspr. trebuh: bolečine v drobu 2. star. drobovje: ves drob ima bolan / zaloge premoga v zemeljskem drobu ♪
  23.      drobljánec  -nca m (á) 1. ekspr. droben, majhen otrok: majhni, neugnani drobljanci; imela je polno hišo drobljancev / ostal je drobljanec drobne postave // mladič, zlasti ptičji: štorklja je skrbno pitala svoje drobljance 2. knjiž. majhen drobec, košček: zdrobil je grudo in vrgel drobljance v okno; drobljanec kruha, slame / pojedel je vse do zadnjega drobljanca ◊ nav. mn., gastr. flancat iz nekvašenega, krhkega testa ♪
  24.      drobnjád  -i ž (ȃ) 1. ekspr. majhni otroci; drobiž: vso pot nas je spremljala vaška drobnjad; lačna, jokajoča drobnjad // drobne, majhne živali: detelja je polna zajčje drobnjadi / petelin je stal ponosno sredi svoje drobnjadi 2. kar je drobno, majhno: jablane so rodile samo drobnjad; iz torbice se je usula raznovrstna drobnjad drobnarija ◊ gozd. do sedem centimetrov debel okrogel les ♪
  25.      drôbnoburžoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na drobno buržoazijo: nesprejemljivi drobnoburžoazni nazori sindikalistov; izhaja iz drobnoburžoaznega okolja / drobnoburžoazni kritiki marksizma; drobnoburžoazna inteligenca; drobnoburžoazne stranke, težnje ♪

   1.244 1.269 1.294 1.319 1.344 1.369 1.394 1.419 1.444 1.469  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA