Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge=stoik (1)


  1.      stóik  -a m (ọ́) 1. pristaš stoicizma: grški in rimski stoiki; osnovno načelo stoikov; epikurejci in stoiki 2. knjiž. miren, ravnodušen človek: občudovali so ga, ker je bil velik stoik ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA