Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ge=srp (2) ![](arw_left.gif)
- sŕp -a m (ȓ) orodje z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za žetev: klepati, nabrusiti srp / tam žanjejo še s srpom ● ekspr. za srp sem prestara za žetev; ekspr. pri srpu se ni nobene ustrašila najhitreje je žela; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec; srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma ♪
- sŕp -a -o tudi -ó prid. (ȓ ŕ) star. srep, jezen: imeti srp pogled; srpe oči sŕpo tudi srpó prisl.: srpo gledati predse, v tla ♪