Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge=plagiat* (4)

1.      plagiát  -a m (ȃ) knjiž. kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti: to delo je plagiat; ločiti original od plagiata; med popevkami je bilo včasih precej plagiatov / vsak dvom o plagiatu je tu odveč duhovni tatvini ♪
2.      plagiátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor prepiše, prevzame tuje delo in ga objavi, prikaže kot lastno, navadno v književnosti: dokazali so mu, da je plagiator ♪
3.      plagiátorstvo  -a s (ȃ) knjiž. dejavnost plagiatorjev: to je bilo plagiatorstvo ♪
4.      plagiátstvo  -a s (ȃ) knjiž. dejavnost plagiatorjev: očitati komu plagiatstvo ♪