Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ge=STO* (83-107)



  1.      stôlpek  -pka m (ō) manjšalnica od stolp: zidovje z zobčastimi nadzidki in stolpki
  2.      stôlpen  -pna -o prid. () nanašajoč se na stolp: stolpna lina; stolpna ura / delal je v stolpni sobi
  3.      stolpìč  -íča m ( í) 1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči 2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči 3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih 4. redko rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču
  4.      stolpíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo 2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu
  5.      stolpíček  -čka m () manjšalnica od stolp(ič): od gradu je ostalo le obzidje s stolpički
  6.      stolpíčiti se  -im se nedov.) knjiž. kopičiti se, grmaditi se: ob progi se stolpičijo visoke gore; pren. problemi se vedno bolj stolpičijo
  7.      stolpíčje  -a s () več stolpičev, stolpiči: stolpičje gradu
  8.      stôlpnica  -e ž () zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: zidati stolpnice in bloke; vseliti se v stolpnico; betonske stolpnice
  9.      stôlpničar  -ja m () pog. kdor stanuje v stolpnici: stolpničarji in blokarji
  10.      stolpóvje  -a s (ọ̑) ekspr. več stolpov, stolpi: stolpovje mestnih cerkev / ledeno stolpovje
  11.      stomatológ  -a m (ọ̑) zdravnik za bolezni zob in ust, zobozdravnik: poslati pacienta k stomatologu
  12.      stomatologíja  -e ž () veda o boleznih zob in ust: razvoj stomatologije / otroška stomatologija
  13.      stomatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stomatologe ali stomatologijo: stomatološke raziskave / višja stomatološka šola / stomatološka klinika
  14.      stómetráš  -a m (ọ̑-á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na sto metrov: stometraši in dolgoprogaši
  15.      stómétrski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̄) ki meri sto metrov: stometrska razdalja / stometrska skakalnica skakalnica, ki omogoča varne skoke do sto metrov
  16.      stómilijonína  -e ž (ọ̑-í) del na sto milijonov enakih delov razdeljene merske enote: stomilijonina sekunde
  17.      stómilijonínka  -e ž (ọ̑-) del na sto milijonov enakih delov razdeljene merske enote: stomilijoninka centimetra, grama
  18.      stómilijónski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na sto milijonov: stomilijonsko prebivalstvo / filmu grozi stomilijonska izguba
  19.      stónóg  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto nog: stonoga pošast
  20.      stonóga  tudi stonôga -e ž (ọ̄; ō) 1. nav. mn., zool. kopenski členonožci s podolgovatim, enakomerno členastim telesom, Myriapoda: pajkovci in stonoge 2. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je prava stonoga
  21.      stóodstóten  -tna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. ki znaša sto odstotkov: stoodstotna udeležba na volitvah; dobiti stoodstotno povračilo 2. ekspr. popoln, vsestranski: nikoli ne bo stoodstoten Američan / uspeh je stoodstoten; zahtevati stoodstotno natančnost pri delu / stoodstotni invalid stóodstótno prisl.: udeležiti se volitev stoodstotno; predstava je stoodstotno uspela
  22.      stóók  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto oči: stooki velikan
  23.      stóp  -a m (ọ̑) nar. steber: zabiti stop v zemljo
  24.      stòp 1 stópa m ( ọ́) 1. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi: plezal je in iskal stop; v živo skalo vsekani stopi 2. redko korak, stopinja: dolgi stopi / stop za stopom se je pomikal naprej ● star. hoditi, jahati v stop v korak
  25.      stòp 2 stópa m ( ọ̄) 1. žarg. avtostop: prišel je s stopom / vsako soboto gre domov na stop 2. publ. prepoved, ustavitev: uveljaviti stop za uvoz; neskl. pril.: avt. znak stop in stop znak znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; črta stop in stop črta neprekinjena prečna črta, pred katero mora voznik vozilo ustaviti; črta za ustavljanje; prim. nonstop

   1 8 33 58 83 108 133 158 183 208  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA