Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ge=STO* (183-207) 
- stórók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto rok: storoki velikan ♪
- stòrž stôrža m (ȍ ó) 1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži ♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi 2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž 3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž ♪
- stôržast -a -o prid. (ó) podoben storžu: storžast cvet ♪
- stôržek -žka m (ō) 1. manjšalnica od storž: borovi storžki / rdečkasti koruzni storžki 2. storžu podoben skupek plodov: gabrovi, jelševi storžki // agr. žensko socvetje ali plod hmelja: obirati, trgati storžke / hmeljni storžki ♪
- stôržje -a s (ō) več storžev, storži: kuriti s smrekovim storžjem / mlado koruzno storžje ♪
- storžnják -a m (á) nav. mn., bot. golosemenke z mesnatimi ali suhimi storži, Coniferophytina ♪
- stóstòlp -ôlpa -o prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ō) ekspr. ki ima sto stolpov: stostolpo mesto ♪
- stósvéčen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) poljud. stovaten: v sobi sta svetili dve stosvečni žarnici ♪
- stót -a tudi stòt stôta m (ọ̑; ȍ ó) utežna mera, 100 kg: tovor tehta dva stota; pridelati dvajset stotov pšenice na hektar / stari stot 56 kg ♦ teh. metrski stot ♪
- stotáček -čka m (á) ekspr. manjšalnica od stotak: rad bi prihranil kak stotaček ♪
- stoták -a m (á) vrednost sto denarnih enot: prihranila je več stotakov // bankovec v tej vrednosti: plačati s stotakom ♪
- stotér -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki; v mestu se prižigajo stotere luči stotéro prisl.: uslugo vam bom stotero poplačal; sam.: pripovedovali so o smrti stoterih ♪
- stotéren -rna -o prid. (ẹ̑) stokraten: polje je rodilo stoteren sad // ki je iz stotih delov, enot: stoteren odmev klicev stotérno prisl.: stoterno poplačati ♪
- stotéro štev. neskl. (ẹ̑) 1. skupina stotih enot: zbral je stotero pesmi 2. ekspr. veliko, mnogo: na vrtu cvete stotero rož; pesem se je oglasila iz stotero grl ♪
- stotérokrat prisl. (ẹ̑) redko stokrat: staršem je stoterokrat povrnila ljubezen / ekspr. stoterokrat sta boljša od drugih velikokrat, mnogokrat ♪
- stôti -a -o štev. (ó) ki v zapovrstju ustreza številu sto: praznovali so stoto obletnico društva / stoti del celote stotina; sam.: star. že v stoto ponavljajo igro stotič ♪
- stotíca -e ž (í) mat. vrednost znaka desetiške številke pred desetico: enice, desetice in stotice ♪
- stôtič prisl. (ó) pri ponavljanju ali v zapovrstju na stotem mestu: stotič igrati dramo ● ekspr. najmanj stotič je že obljubil, da se bo pridno učil velikokrat, mnogokrat ♪
- stotíčen -čna -o (ȋ) pridevnik od stotica: stotično mesto številke ♪
- stotína -e ž (í) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote: ostala mu je le kaka stotina zaslužka / stotina grama, litra 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: napekla je stotine hlebov kruha; prevozili so že stotine kilometrov / posekali so na stotine dreves ♪
- stotínka -e ž (ȋ) del na sto enakih delov razdeljene merske enote: stotinka miligrama; stotinka sekunde ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
- stotínski -a -o prid. (ȋ) ki temelji na delitvi enote na sto delov: stotinski sestav ♪
- stótisočák -a m (ọ̑-á) vrednost sto tisoč denarnih enot: porabiti nekaj stotisočakov // pog. bankovec v vrednosti sto tisoč (starih) dinarjev: plačati s stotisočakom ♪
- stótisočér -a -o štev. (ọ̑-ẹ̑) ekspr. številen, mnog: tega se veselijo stotisočeri otroci; stotisočera množica delovnega ljudstva stótisočéro prisl.: uslugo vam bom stotisočero poplačal ♪
- stótisočéro štev. neskl. (ọ̑-ẹ̑) ekspr. veliko, mnogo: ljubezen do gor je segla v stotisočero src ♪
1 8 33 58 83 108 133 158 183 208 
