Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gas (16-40)

16.      gastronomíja  -e ž (ȋ) spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi: jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije // nauk o tem ♪
17.      gastronómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gastronome ali gastronomijo: razvijati gastronomsko kulturo; gastronomska razstava kulinarična / gastronomski užitek ♪
18.      gastroskóp  tudi gastroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za opazovanje notranjosti želodca ♪
19.      gastroskopíja  -e ž (ȋ) med. opazovanje notranjosti želodca z gastroskopom ♪
20.      gástrula  -e ž (ȃ) biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule ♪
21.      gáščerica  -e ž (ā) kuščar: gaščerica je švignila iz trave; gibčna kakor gaščerica ♪
22.      gáščeričji  -a -e prid. (ā) tak kot pri gaščerici: gaščeričja barva, okretnost ♪
23.      gašênje  -a s (é) glagolnik od gasiti: gašenje požarov; suho gašenje; gašenje z vodo; aparat za gašenje s peno / gašenje apna ♪
24.      gášper  -ja m (á) redko majhna železna peč; gašperček: cunje, obešene nad gašperjem ♪
25.      gášperček ¹ -čka m (á) majhna železna peč: iz gašperčka se je kadilo; sedeti pri gašperčku; zakuriti v gašperčku; pog. zakuriti gašperčka ♪
26.      gášperček ² -čka m (á) šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču; pavliha: burke veselega gašperčka; kima z glavo kakor gašperček na nitki ♪
27.      álgast  -a -o prid. (ȃ) poln alg: algaste mlake ♪
28.      biságast  -a -o prid. (ā) podoben bisagi: bisagasta oblika predmeta ♪
29.      bogástvo  -a s (ȃ) 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli ♪
30.      brljúzgast  -a -o prid. (ȗ) brozgast: brljuzgasta cesta / brljuzgasta pijača ♪
31.      brózgast  -a -o prid. (ọ̑) poln plundre, brozge: ulice so brozgaste in blatne / ekspr. brozgasto vreme / ekspr. brozgasta pijača slaba ♪
32.      cájgast  -a -o prid. (ȃ) nižje pog. ki je iz cajga: cajgast suknjič; cajgaste hlače; tanko cajgasto krilo ♪
33.      dógast  -a -o prid. (ọ́) vet., v zvezi dogasta stoja stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami ♪
34.      dolgoprogáš  -a [u̯g] m (á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na dolge proge: zmagal je naš dolgoprogaš / konj dolgoprogaš ki dirka na razdalji, večji od 3.000 m ♪
35.      drózgast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. podoben drozgi: drozgasta jed ♪
36.      drúgoligáš  -a m (ū-á) žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši ♪
37.      fígast  -a -o prid. (í) pog., ekspr. nesposoben, slab: zares sem figast delavec, ker ne znam nič spraviti skupaj ♪
38.      gúgast  -a -o prid. (ū) ki se guga: peljal ga je na gugastem vozičku / gugasta hoja ♪
39.      hŕgast  -a -o prid. (ŕ) redko grčast: hrgasto drevo ♪
40.      índigast  -a -o prid. (ȋ) po barvi podoben indigu: indigasta obleka; indigasto morje ♪

   1 16 41 66 91 116 141 166 191 216