Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gani (596-620)


  1.      karnevál  -a m (ȃ) praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod // knjiž. pustovanje, pust: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval ♪
  2.      kartíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kartirati: organizirati kartiranje / geološko kartiranje vegetacije ♪
  3.      katalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. spreminjati hitrost kemične reakcije: beljakovinske molekule katalizirajo kemične reakcije v organizmu ♪
  4.      katalóg  -a m (ọ̑) 1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki: izdelati, sestavljati katalog; poiskati signaturo knjige v katalogu; moderno urejeni katalogi; katalog knjižnice / prostori za katalog / žarg. iti v katalog v oddelek za katalogizacijo // s prilastkom seznam česa z določenimi podatki sploh: zvezdni katalog; katalog umetnin; katalog znamk; pren., publ. katalog človekovih pravic 2. publikacija s seznamom določenih del in nekaterimi podatki: galerijski katalog; katalog s predgovorom 3. seznam vsega blaga proizvodne ali trgovske organizacije, opremljen s podatki o kvaliteti, s ceno in sliko: katalogi in prospekti / naročiti blago po katalogu 4. zastar. dnevnik, redovalnica: odprl je katalog in začel spraševati ◊ biblio. abecedni katalog; avtorski katalog narejen po abecedi avtorjev; listkovni katalog; stvarni katalog narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; šol. katalog nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju ♪
  5.      kategoríja  -e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega mesta za velikost pokojnine / deliti probleme na kategorije / publ., z oslabljenim pomenom uvrščati se v kategorijo malih narodov med male narode / publ. organizacija združuje napredne elemente iz vseh socialnih kategorij plasti / ceste iste kategorije 2. knjiž., s prilastkom osnovni pojem na kakem področju: pravo je družbena kategorija; proučevati literarne kategorije; prodajna cena proizvoda kot ekonomska kategorija / publ.: nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji pojma; stare kategorije mišljenja načini 3. filoz. pojem, ki izraža najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti: sistem kategorij / Aristotelove kategorije ● publ. postali so narod druge kategorije nepomemben, nevpliven narod; publ. pesnik tretje kategorije slab, nepomemben; publ. on je človek zunaj vsake kategorije čustev popolnoma brez čustev ◊ avt. kategorija razvrstitev motornih vozil in delovnih strojev glede na skupno dovoljeno težo; vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za osebne avtomobile, delovne stroje z lastnim motorjem in tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo 3.500 kg; biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo; gost. kategorija mesto v razvrstitvi objektov glede na kakovost in obseg storitev; lingv. kategorija oblikovna, skladenjska in pomenska določenost jezikovnega gradiva; šah. kategorija mesto v razvrstitvi nemojstrov glede na dosežene rezultate na prvenstvenih tekmovanjih; šport. kategorija razvrstitev motornih koles in osebnih avtomobilov glede na delovno prostornino motorja; mesto v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo; lahka kategorija ♪
  6.      kazíno  -a m (ȋ) 1. nekdaj poslopje, prostor za družabne sestanke, zabavo: v kazinu je godba in ples; gledališča in kazini / družabna prireditev v dvorani kazina 2. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger, igralnica: spet igra v kazinu 3. v zahodnih deželah oficirski ali podoficirski dom z restavracijo: kosila sta v kazinu / oficirski kazino ♪
  7.      kaznoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kaznovanje: kaznovalni organi; uprli so se zoper kaznovalno oblast / kaznovalni ukrepi; sodišče je poostrilo kaznovalno politiko ♦ jur. kaznovalna pravica pravica kaznovanja ♪
  8.      kemíja  -e ž (ȋ) veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki se ukvarja z dokazovanjem zastrupitev / študira fiziko in kemijo; inženir, profesor kemije ♦ kem. analitična kemija ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; anorganska ki proučuje anorganske, organska kemija ki proučuje organske spojine ♪
  9.      klêrofašístičen  -čna -o prid. (ȇ-í) nanašajoč se na klerofašiste ali klerofašizem: klerofašistično nasilje / klerofašistični režim; klerofašistična organizacija ♪
  10.      klíca  -e ž (í) 1. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen: prenašati, razširjati, uničevati klice; zatreti razvoj klic / bolezenske klice; klice jetike 2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: klica propada; njegova zamisel nosi v sebi klice neslutenega razvoja znanosti / z oslabljenim pomenom klica novega življenja 3. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: iz zemlje so pognale zelene klice / razvoj klic v semenu kalčkov / krompirjeve klice cime ◊ med. kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem ♪
  11.      klôbčič  -a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í) 1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič // ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, navidez neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij // ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi 2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr. dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih ♪
  12.      klúb  -a m (ȗ) 1. organizacija, ki združuje ljudi s skupnimi interesi: osnovali so več klubov; postal je član kluba / alpinistični, filmski, športni klub; avto-moto klub; golf klub / klub poslancev // prostor te organizacije: klub so zaprli; redno prihaja v klub 2. v nekaterih zahodnih deželah organizacija, ki združuje ljudi navadno enakega socialnega izvora, zlasti zaradi družabnih stikov: je le uradnik in ne more postati član kluba // poslopje, prostor te organizacije: jest hodi v klub ♪
  13.      klubáštvo  -a s (ȃ) žarg. (navdušena) pripadnost klubu, zlasti športnemu: očitajo jim klubaštvo / klubaštvo v športnih organizacijah sebično, ozko pojmovanje ali ravnanje ♪
  14.      klúbski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na klub: klubska dejavnost; razmah klubskega življenja / klubski večeri so bili čudoviti / klubska garnitura fotelji s klubsko mizico in navadno tudi s kavčem; klubska mizica nizka manjša miza; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi ♦ šport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije ♪
  15.      kmetíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kmetijce ali kmetijstvo: kmetijski pridelki; povečanje kmetijske proizvodnje / kmetijski obrat; kmetijska (delovna) zadruga prva leta po 1945 delovna organizacija, ki združuje kmete v kolektivno lastništvo in proizvodnjo / kmetijsko gospodarstvo, posestvo; tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč / je kmetijski tehnik; srednja kmetijska šola / kmetijska država ♪
  16.      knjigotŕštvo  -a s (ȓ) organizirana prodaja knjig: razvoj knjigotrštva ♪
  17.      knjigotŕžec  -žca m (ȓ) kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki ♪
  18.      knjigovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na knjigovodstvo: knjigovodski podatki / dobro organizirana knjigovodska služba / knjigovodski kader / knjigovodski tečaj ♦ adm. knjigovodski mostiček črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; fin. knjigovodski račun konto; knjigovodska listina listina, na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte ♪
  19.      knjigovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem: knjigovodstvo imajo dobro organizirano / služba družbenega knjigovodstva državni organ, ki nadzira uporabljanje družbenega premoženja ♦ fin. dvojno, enojno knjigovodstvo; materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; prenosno knjigovodstvo pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte // žarg. oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: odšel je v knjigovodstvo ♪
  20.      kolektív  -a m (ȋ) skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo, skupni interesi: kolektiv o tem ni bil obveščen; posvetovati se z delovnim kolektivom; majhen kolektiv; upoštevati interese kolektiva; izlet, sestanek kolektiva; skrbeti za zdrave odnose v kolektivu / privajanje na življenje v kolektivu / šolski, tovarniški kolektiv / z združitvijo se strinja ves delovni kolektiv vsi člani delovne organizacije / slabo gospodarjenje nekaterih delovnih kolektivov delovnih organizacij / profesorski kolektiv profesorji ∙ ekspr. knjiga je delo kolektiva več ljudi ♪
  21.      kolesárski  tudi kolésarski -a -o prid. (á; ẹ̑) nanašajoč se na kolesarje ali kolesarstvo: ukvarja se s kolesarskim športom; organizirati kolesarske dirke; kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom ♪
  22.      kolhóz  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi kmetijska proizvajalna organizacija združenih privatnih posestev: kolhozi in sovhozi ♪
  23.      kólika  -e ž (ọ̄) med., vet. krčevite bolečine v trebušnih organih: konja muči kolika; zgrabila ga je kolika / črevesna kolika ♪
  24.      kolókvij  -a m (ọ́) 1. šol. manj obsežen izpit na visokih in višjih šolah: opraviti kolokvij / pismeni kolokvij 2. organizirano posvetovanje, razpravljanje strokovnjakov o določeni temi, navadno v manjšem obsegu: dvodnevni kolokvij slovenskih arheologov; mednarodni kolokvij 3. knjiž., redko pogovor, zlasti o čem pomembnem: imela sta važen kolokvij ♪
  25.      kolóna  -e ž (ọ̑) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku / hodili so v koloni po eden drug za drugim / dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone 3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona 4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji ◊ adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese ♪

   471 496 521 546 571 596 621 646 671 696  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA