Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
gani (351-375)
- epifíza -e ž (ȋ) anat. 1. žleza z notranjim izločanjem v velikih možganih, češerika: funkcija epifize 2. končni del dolge cevaste kosti: odlomljena epifiza ♪
- epigenéza -e ž (ẹ̑) biol. teorija, da se v osebnem razvoju iz preprostega začetnega stanja razvije vse bolj kompliciran organizem ♪
- esêsovec -vca m (ȇ) pog., v nacistični Nemčiji pripadnik vojaške organizacije SS: očeta so odpeljali esesovci; esesovci so požgali vas ♪
- esêsovka -e ž (ȇ) pog., v nacistični Nemčiji pripadnica vojaške organizacije SS: priznala je, da je bila esesovka ♪
- estáblišment -a m (ȃ) publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi: establišment je v krizi; upirati se establišmentu // navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment ♪
- evakuácija -e ž (á) preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: organizirati, voditi evakuacijo; evakuacija ranjencev, družin, vojske; evakuacija živine iz okužene vasi; zapleniti dokumente, ki so bili pripravljeni za evakuacijo; rok za evakuacijo je bil kratek / evakuacija zasedenega ozemlja // knjiž. odstranitev, izpraznitev: evakuacija gnoja iz ognojka; evakuacija plina iz posode ♪
- evakuíranec -nca m (ȋ) kdor je evakuiran: organizirati pomoč ranjencem in evakuirancem; evakuirance so začasno nastanili v dijaških domovih ♪
- evgléna -e ž (ẹ̑) bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom, Euglena: zelena evglena ♪
- evolúcija -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji ♪
- fabianízem -zma m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično ♪
- fagocít -a m (ȋ) nav. mn., biol. krvna ali tkivna celica, ki navadno uničuje tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu ♪
- fagocitírati -am nedov. in dov. (ȋ) biol. uničevati tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu (s fagociti) ♪
- fagocitóza -e ž (ọ̑) biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti: snovi v serumu olajšujejo fagocitozo bakterij ♪
- fáktor -ja m (á) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj: glavni, pomembni, važni faktorji; kulturni, politični, vzgojni faktor; narediti kaj pod pritiskom zunanjih faktorjev; faktor gospodarstva, napredka, razvoja; morala je važen faktor človeškega duha / publ. odgovorni, odločilni faktorji bodo vso stvar proučili za to pooblaščeni organi ♦ biol. biotični faktorji; ekon. produkcijski faktorji produkcijska sredstva in delovna sila; med. Rh ali Rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles; imeti pozitivni Rh faktor 2. mat. število, ki se množi ali s katerim se množi: produkt je neodvisen od vrstnega reda faktorjev ♪
- fáktor in faktór -ja m (á; ọ̑) nekdaj vodja, organizator dela v tiskarni ♪
- farmakologíja -e ž (ȋ) nauk o delovanju zdravil na organizem: najnovejši izsledki farmakologije ♪
- fedaín -a m (ȋ) zlasti v arabskem okolju pripadnik palestinske gverilske osvobodilne organizacije: napad fedainov ♪
- federácija -e ž (á) 1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država: boriti se za federacijo // skupni, zvezni del državne oblasti: družbene funkcije republike in federacije; to spada v pristojnost federacije 2. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in skupnimi interesi, zveza: mednarodna športna federacija; federacija bivših borcev ♪
- feminizácija -e ž (á) 1. naraščanje števila žensk v kaki dejavnosti: feminizacija učiteljskega poklica 2. prevzemanje ženskih značilnosti, lastnosti: feminizacija moških se je kazala tudi v oblačenju ◊ biol. sprememba nekaterih značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti; lingv. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni ženskega spola, preide v ženski spol ♪
- feminizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. biol. spremeniti nekatere značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti: feminizirati petelina 2. dati čemu ženske značilnosti, lastnosti: feminizirati vzgojo ♪
- fenotíp -a m (ȋ) biol. zunanje in notranje lastnosti in značilnosti organizma: fenotip rastline; odnos med genotipom in fenotipom ♪
- festivál -a m (ȃ) večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na določenem kulturnem področju: organizirati festival; predvajati film na festivalu; udeleženci festivala / filmski, folklorni, glasbeni, gledališki festival; festival jazza ♪
- fétus -a m (ẹ̑) med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva, plod: razvoj fetusa ♪
- filiála -e ž (ȃ) enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica: obe glavni ustanovi za raziskovanje Jadrana imata filialo v Dubrovniku; poštna filiala ♪
- fín -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače
obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451