Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gani (176-200)



  1.      brstìč  -íča m ( í) manjšalnica od brst: drevje poganja brstiče; cvetni brstič ♦ bot. zarodni brstič s katerim se nižji organizmi nespolno razmnožujejo
  2.      brstíšče  -a s (í) biol. mesto v organizmu, kjer nastajajo nove celice: pokostnica je brstišče kostnih celic
  3.      brstítev  -tve ž () biol. nespolno razmnoževanje nižjih organizmov; brstenje
  4.      bŕzoturnír  -ja m (-í) šah. turnir, pri katerem je predpisana zelo hitra, časovno omejena igra: organizirati brzoturnir; mladinski brzoturnir za prvenstvo občine
  5.      cámar  -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov)
  6.      céh  -a m (ẹ̑ ẹ̄) nekdaj stanovska organizacija obrtnikov iste stroke: sprejeli so ga v ceh; združevati se v cehe; čevljarski ceh // slabš. skupina ljudi istega poklica z enakimi interesi: filmski, novinarski ceh
  7.      céhovski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ceh: cehovski mojster; cehovski privilegiji; razvoj cehovskih organizacij; cehovska proizvodnja / cehovsko znamenje; cehovsko-fevdalni sistem / cehovska miselnost
  8.      céhovstvo  -a s (ẹ̄) nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva // slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva
  9.      célica  -e ž (ẹ̑) 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih 2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe 3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico ◊ čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; fiz. fotoelektrična celica fotocelica
  10.      céličast  -a -o prid. (ẹ̑) sestavljen podobno kot celice organizmov: celičasta zgradba rudnin / celičasta struktura podjetja
  11.      celuláren  -rna -o prid. () biol., navadno v zvezi celularna teorija nauk o sestavi organizmov iz celic
  12.      cemènt  -ênta m ( é) drobno mlet gradbeni vezivni material iz žganih silikatov in aluminatov: tovarna, vreča cementa / portlandski cement žgan iz laporja in apnenca // pog. beton: mešati cement; tlak iz cementa ◊ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; grad. beli cement ki je skoraj brez železovih primesi; hitrovezni cement ki se strdi približno v eni uri
  13.      centrálen  -lna -o prid. () 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo
  14.      cepítev  -tve ž () glagolnik od cepiti: a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča c) po cepitvi se pojavi na koži boleča oteklina ◊ biol. razmnoževanje najpreprostejših enoceličnih organizmov z razpolovitvijo; fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija
  15.      cepljívka  -e ž () nav. mn., biol., navadno v zvezi z gliva enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija
  16.      césten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cesto: cestni ovinek; ves bel je od cestnega prahu; vročina kar puhti od cestnega tlaka / cestna razsvetljava, svetilka / v načrtu je več cestnih podvozov; modernizacija cestnega omrežja / cestni promet; električna cestna železnica; cestna vozila / stavbni in cestni delavci; cestni valjar ♦ avt. cestna služba organizirana tehnična pomoč avtomobilistom na turistično pomembnih cestah; ekon. cestni sklad sklad za gradnjo in vzdrževanje cest
  17.      cévast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben cevi: cevast steber; cevasta posoda ♦ anat. cevasti organi; cevasta kost; bot. cevasti cvet, list; cevaste gobe cevarke; um. cevaste gube na kipih
  18.      cigàn  -ána m ( á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski
  19.      cigánjenje  -a s (á) glagolnik od ciganiti: želi si pohajanja in ciganjenja po širokem svetu
  20.      cigánščina  -e ž () 1. ciganski jezik: razumeti ciganščino 2. redko ciganija
  21.      cíljati  -am nedov. (í) pog. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; meriti: ustrelil je, ne da bi bil ciljal; s kamnom je ciljal v drevo; dobro cilja; pren. iz njegovih pogledov je uganil, da cilja nanj // redko na tihem želeti, pričakovati kaj: na to službo jih več cilja / ekspr. ta pa visoko cilja
  22.      cionístičen  in sionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na cioniste ali cionizem: cionistične organizacije
  23.      císta  -e ž () 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti
  24.      citostátik  tudi citostátikum -a m (á) farm. snov, ki zavira rast celic v organizmu: tumorje zdravijo z obsevanjem in citostatiki
  25.      čásnik  -a m () raba peša dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti; časopis: kupiti, zganiti časnik; slavili so ga po vseh časnikih; uredništvo časnika / brati časnik

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA