Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gani (1.476-1.500)


  1.      sekrécija  -e ž (ẹ́) biol. izločanje organizmu potrebne snovi iz žlez na notranjo ali zunanjo površino telesa: minimalna, povečana sekrecija; sekrecija lojnic, znojnic / notranja sekrecija neposredno v kri ali mezgo ♪
  2.      sekrét  -a m (ẹ̑) 1. biol. organizmu potrebna snov, ki jo izločajo žleze na notranjo ali zunanjo površino telesa: izločati sekrete; sekreti in ekskreti 2. vulg. stranišče: zanemarjen sekret ♪
  3.      sekretár  -ja m (á) 1. visok funkcionar, odgovoren za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: imenovati, razreševati sekretarje / občinski, republiški sekretar; sekretar za finance, narodno obrambo; zvezni sekretar za zunanje zadeve; pomočnik sekretarja // visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti sekretarja; sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov / generalni sekretar Organizacije združenih narodov 2. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle; tajnik: zapisnik je napisal sekretar; sekretar društva; sekretar občinske konference / bil je njegov osebni sekretar 3. omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje; sekreter: zakleniti pisma v predal sekretarja ♪
  4.      sekretariát  -a m (ȃ) 1. najvišji organ za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: ustanoviti sekretariat; sekretariati Zveznega izvršnega sveta / sekretariat za notranje zadeve; sekretariat za prosveto in kulturo // organ iz navadno voljenih višjih funkcionarjev kake organizacije, telesa: imenovati nove člane sekretariata / sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov 2. skupina ljudi, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: kongres je izvolil sekretariat ♪
  5.      sektáš  -a m (á) nav. slabš. kdor zastopa skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: biti sektaš; odstraniti iz svojih vrst sektaše in oportuniste ♪
  6.      sektášenje  -a s (á) glagolnik od sektašiti: vzrok za nedejavnost je v organizacijski razpuščenosti in sektašenju; sektašenje in oportunizem ♪
  7.      sektášiti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. zastopati skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: nikoli ni sektašil; v nekaterih organizacijah so sektašili ♪
  8.      séktor  -ja m (ẹ́) 1. predel, del: razdeliti ozemlje na sektorje; severni sektor mesta / odkopni sektor ♦ geom. krogelni sektor krogelni izsek; voj. sektor del zemljišča na bojišču ali v zaledju, na katerem deluje določena vojaška enota 2. navadno s prilastkom področje, panoga: rudarstvo in drugi gospodarski sektorji / dela v kmetijskem sektorju v kmetijstvu / sekundarni, terciarni sektor sekundarne, terciarne dejavnosti / družbeni, privatni sektor družbena, zasebna lastnina // del delovne organizacije, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote; oddelek: dela v komercialnem sektorju; nabavni, razvojni sektor; vodja sektorja ♪
  9.      selékcija  -e ž (ẹ́) 1. izločanje iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbiranje, odbiranje: opravljati selekcijo; selekcija gradiva, podatkov; namerna selekcija rastlin, živali / selekcija tekmovalcev / izboljšati kakovost s selekcijo 2. šport. moštvo, skupina najboljših igralcev, tekmovalcev: izločili so ga iz selekcije; uvrstiti se v selekcijo; republiška selekcija rokometašev ◊ biol. naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetna selekcija odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; ped. (šolska) selekcija ločevanje, razvrščanje učencev ob vstopu v šolo, med šolanjem po določenih kriterijih ♪
  10.      seminár  -ja m (ā) 1. skupek organiziranih predavanj z določenega področja za dodatno izobraževanje odraslih: udeležiti se seminarja; organizirati seminar; predavati na seminarju; tridnevni seminar / pripravljalni seminar; seminar za tuje slaviste 2. šol. organizirano študijsko delo na visokošolskih ustanovah, ki dopolnjuje program rednih predavanj: voditi seminar; razpravljati o čem v seminarju / literarnozgodovinski seminar // žarg. prostor za individualno delo študentov: priti v seminar; študirati v seminarju 3. knjiž. bogoslovje, semenišče: ustanoviti seminar ♪
  11.      sèmintjà  in sèm in tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-ȁ; ȅ-ȁ) 1. izraža premikanje v različne smeri ali položaj v njih: premikati, tekati semintja; blodil je semintja po gozdu / semintja so ležali ranjenci 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: semintja je vstajal s stola in pogledoval skozi okno; semintja se le zgodi kaj zanimivega 3. ekspr. izraža nenačrtnost, nepremišljenost: želel je, da ne bi govorili semintja, ampak se odločili za predlagani načrt / ugibali so semintja, kaj naj storijo; sam.: ekspr. po kratkem semintja je povedal kar naravnost po kratkem omahovanju, pomišljanju; prim. sem ♪
  12.      senzóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. čuten1: senzorični organi / senzorični dražljaj ♦ anat. senzorični živec živec, ki sprejema dražljaje; senzorična celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje ♪
  13.      sêrumski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na serum: serumska sestava / serumska bolezen bolezen zaradi preobčutljivosti organizma na vbrizgani serum; serumska terapija ♪
  14.      servít  -a m (ȋ) rel. član reda, ki se ukvarja zlasti z organiziranjem misijonov ♪
  15.      sesálski  -a -o [sǝs-ls in ses-ls in sǝs-u̯s in ses-u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesalce: sesalski možgani; sesalski predniki / sesalska favna ♪
  16.      sesíriti se  -im se [sǝs in ses] dov. (í ȋ) 1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast: mleko se v vročini sesiri // postati kašast, zdrizast sploh: majoneza se sesiri, če se ji prehitro doliva olje ∙ knjiž. možgani so se mu sesirili možgani so se mu skisali 2. knjiž. strditi se: kri se sesiri sesírjen -a -o: sesirjeno mleko ♪
  17.      sestánkarstvo  -a [sǝs in ses] s (ȃ) nav. slabš. (pogosto) organiziranje, sklicevanje sestankov: kritizirati sestankarstvo / naveličala se je njegovega sestankarstva ♪
  18.      sestàv  -áva [sǝs in ses] m (ȁ á) navadno s prilastkom 1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva // v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena / publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce 3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi 4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb 5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi 6. astr. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi 7. redko sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov ◊ geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija ♪
  19.      sestáviti  -im [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. narediti, da deli, kosi tvorijo celoto: sestaviti igračo; iz teh elementov lahko sestavimo različne omare; uro je razstavil, zdaj pa je ne zna več sestaviti; stroj je hitro sestavil; narobe sestaviti 2. narediti, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestaviti jedilnik; učitelj je sestavil naloge za tekmovanje; sestaviti program proslave; sestaviti vozni red, urnik; na pamet sestaviti / v mislih je sestavil načrt za pobeg / sestaviti članek; pomagaj mi sestaviti prošnjo, spis; o izjavi se sestavi zapisnik / govore mu navadno sestavijo svetovalci / sestaviti leksikon, slovar ♦ jur. sestaviti obtožnico 3. izbrati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestaviti komisijo, odbor; sestaviti vlado / sestaviti ekipo; sestaviti orkester sestávljen -a -o 1. deležnik od sestaviti: igrača je sestavljena iz petih delov; komisija še ni sestavljena 2. knjiž. zapleten, kompliciran: vprašanja so vedno bolj sestavljena ◊ biol., kem. sestavljena beljakovina beljakovina iz aminokislin in lipidov, sladkorjev; bot. sestavljeni grozd socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih; sestavljeni klas klas, ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase; sestavljeni kobul socvetje s kobulčki na poganjkih, ki rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni list; ekon. sestavljena organizacija združenega dela [SOZD] samostojna organizacija, v katero je zaradi skupnih interesov povezanih več organizacij združenega dela iste gospodarske ali negospodarske dejavnosti; sestavljeno delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti; fiz. sestavljeno gibanje gibanje iz več gibanj; lingv. sestavljena glagolska oblika; mat. sestavljeno število naravno število, deljivo z eno, s samim seboj in še z najmanj enim deliteljem; navt. sestavljeni jambor jambor, ki sestoji iz več delov, podaljškov; zool. sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino ♪
  20.      sestávljati  -am [sǝs in ses] nedov. (á) 1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate; otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock; dolgo, počasi sestavljati; sestavljati in razstavljati 2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar 3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo 4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi; vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor sestávljati se fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji: valovanji se sestavljata sestavljajóč -a -e: program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino ♪
  21.      sestávljenost  -i [sǝs in ses] ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost sestavljenega: sestavljenost naprave / sestavljenost delovne organizacije 2. knjiž. zapletenost, kompliciranost: sestavljenost nalog, problemov ♪
  22.      sév  -a m (ẹ̑) biol. skupina celic, organizmov iste vrste: ta sev je odporen proti penicilinu; bakterijski sev ♪
  23.      seznaníti  in seznániti -im [sǝz in sez] dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane kdo komu znan: seznanil ga je s sodelavci; osebno seznaniti koga s kom; toliko sem že slišal o njej, da bi se rad z njo seznanil; iskal je priložnost, da bi se seznanil z novimi sosedi; seznaniti se s kom na potovanju, pri vojakih, v klubu 2. narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznaniti delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi; seznaniti poslušalce z vsebino opere; natančno seznaniti s čim / seznaniti obiskovalce s proizvodnjo; seznaniti učence z manj znanimi izrazi razložiti, pojasniti jim manj znane izraze; seznaniti se s književnostjo / publ. predsednik jih je seznanil o delu v organizaciji z delom / zbornik nas seznani z dognanji zadnjih let ∙ seznaniti se z drugimi deželami spoznati jih; dobro se je seznanil z njihovim jezikom dobro se ga je naučil seznánjen -a -o: z gosti je že seznanjen; s problemi je dobro, podrobno seznanjen ♪
  24.      sežgáti  -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež ♪
  25.      síla  -e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna sila; kemična, magnetna, parna sila 2. kar je povzročeno z delovanjem osebka na koga ali kaj z namenom premagati nasprotovanje, ovire: upreti se sili / ker pijanec ni hotel iti ven, so uporabili silo / odpraviti silo v odnosih med ljudmi; s silo nič ne dosežeš; ekspr. napasti koga s surovo silo / na silo delati na silo; na silo odpreti; na silo se smehljati proti lastni volji // nav. ekspr., v zvezi delati, storiti komu silo siliti, prisiljevati koga: ne delaj človeku sile / delati silo jeziku / evfem. storiti ženski silo posiliti jo; knjiž. grozil je, da si bo storil silo da bo naredil samomor 3. telesna ali duševna sposobnost za premagovanje vztrajanja koga ali česa v določenem stanju, položaju: v organizaciji, tovarni so znali izkoristiti sile mladih; ob tem dogodku je spoznal svojo silo / duševne, telesne sile; spoznavne, ustvarjalne sile; življenjske sile mu pešajo / napeti, uporabiti vse svoje sile, da bi se skala premaknila / delati s podvojeno silo; z vso silo je zamahnil; ranjenec se je z zadnjimi silami privlekel do hiše močmi / publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi 4. značilnost česa glede na premagovanje vztrajanja koga ali česa drugega v določenem položaju, stanju: reka nima več prejšnje sile; sila udarca ga je spravila na tla; izkoriščati silo vetra / sila spomina, strasti, volje; sila zgleda moč / boj se je nadaljeval z nezmanjšano silo silovitostjo, jakostjo 5. nav. mn., s prilastkom ljudje, organizirana skupina, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: pomembna zmaga naprednih, revolucionarnih, socialističnih sil; sile, ki želijo vojno / ekspr. na delu so mračne sile; organizirane, publ. subjektivne sile; delavski razred kot vodilna sila // ljudje, organizirana skupina, sposobna fizično, z orožjem nastopati proti nasprotniku: poslati v boj nove sile; obrambne, partizanske sile; sile četrte divizije so napad odbile / letalske, pehotne sile; sile Združenih narodov; publ. sile reda milica, vojska / policijske, vojaške sile 6. nav. mn., s prilastkom država, družbena skupnost, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: evropske, kolonialne sile / publ. spopad med jedrskimi silami državami, ki imajo jedrsko orožje; sporazum velikih sil / država je postala pomembna pomorska sila 7. navadno s prilastkom kar premaguje vztrajanje koga v določenem položaju, stanju: ljubezen je nepremagljiva sila; neznana sila ga je vlekla k oknu // v zvezi gonilna sila kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: ljubezen je gonilna sila njegovega ustvarjanja / on je gonilna sila društva 8. nav. mn., s prilastkom pojavi, dejstva, kot jih nakazuje prilastek, glede na sposobnost premagovati vztrajanje koga ali česa v določenem položaju, stanju: besnenje elementarnih, naravnih sil / v krščanstvu nadnaravne, peklenske sile 9. zelo neugodno, težko stanje, ki zahteva nujno posredovanje, pomoč: sila je velika, pohitimo; če bo sila, pokličite dežurnega / hraniti denar za hudo silo; predlagana rešitev je samo izhod v sili / knjiž. v smrtni sili stiski, nevarnosti; klic v sili radijsko sporočilo o nujni prisotnosti koga kje 10. pog., v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da komu kje ni (preveč) hudo, težko: ali ti je pri nas kakšna sila; ni mi sile, pa vendar želim oditi; sile vam ni moglo biti, saj ste bili siti in na toplem / iron. ravno sila ti je bila to narediti ni ti bilo treba tega narediti 11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi ni sile izraža omejitev povedanega na majhno, nepomembno stopnjo, količino: slišati je, da je bolan. Oh, ni sile / boš veliko zaslužil? Ne bo sile 12. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za silo izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje, čeprav s težavami, za uresničitev dejanja, stanja: za silo govori angleško, nemško; za silo sem se ogrel / kako se imaš? Za silo gre / za prvo silo smo preskrbljeni 13. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel 14. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od sile izraža visoko stopnjo, količino: od sile natančen človek / imeti od sile opravkov / v povedni rabi ta človek je od sile zelo sposoben, iznajdljiv; zelo neprijeten, nesramen // v povedni rabi izraža nejevoljo, jezo: to je pa že od sile: kadar pridem, ga ni ● ekspr. ti si pa sila zelo sposoben, iznajdljiv; delovna sila publ. v rudniku so zmanjševali delovno silo število delavcev; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; pog. kaj pa naenkrat taka sila, ostanite še malo kaj se vam tako mudi; publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire; publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč; ekspr. sila je za delo težko ga je dobiti; preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ◊ agr. zakol v sili zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; ekon. produktivne ali proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; elektr. pritezna sila ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; fiz. sila količina, ki izraža delovanje telesa na telo; razstaviti silo na komponente; centrifugalna ali sredobežna sila; centripetalna ali sredotežna sila; jedrske sile ki delujejo med protoni in nevtroni; odbojna, oviralna, privlačna sila; sila trenja s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino; dvojica ali par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; paralelogram sil paralelogram, s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; premica sile premica, na kateri deluje sila z danim prijemališčem; geol. eksogene sile ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; endogene sile ki imajo svoj izvor v zemeljski obli; jur. skrajna sila stanje, ko je kdo ogrožen brez lastne krivde in se brani sam ali ga brani kdo drug; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; kem. molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami; teh. osna sila v smeri osi predmeta, stroja; potisna, vlečna sila; voj. oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; živa sila za boj usposobljeni ljudje; prim. posili ♪

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA