Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

gam (409-433)


  1.      pomastíti 2 -ím dov., pomástil; pomaščèn (ȋ í) nar. pomečkati, zmečkati: pomastiti mladiče; pomastiti z nogami ♪
  2.      pomencáti  -ám [mǝn] dov. (á ȃ) krajši čas mencati: perilo mora še malo pomencati / pomencal je s prsti; zadovoljno si je pomencala roke / še vsa zaspana si je pomencala oči / ekspr. pomencal je z nogami in se obrnil proti vratom ∙ ekspr. v odgovor je nekaj pomencal nerazločno rekel ♪
  3.      pomendráti  -ám [mǝn] dov. (á ȃ) 1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pomendrati sadike; konji so pomendrali travo, žito / pomendrati gredo, polje / pomendrati na tleh ležeči klobuk / pomendrati s kopiti, nogami / pomendrati klasje v zemljo / ekspr. vrgel je sliko na tla in jo pomendral // ekspr. s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pomendrali so ga konji / bežeča množica je pomendrala več ljudi / tank, tovornjak jih je pomendral povozil 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: pomendrati ogenj 3. ekspr. brezobzirno pokoriti, uničiti: sam si in če jim boš ugovarjal, te bodo pomendrali / sovražnik je hotel pomendrati našo domovino / pomendrati svobodo 4. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pomendral je njeno ljubezen / pomendrati svoje ideale ● ekspr. pomendrati komu srce brezobzirno, hudo ga (čustveno) prizadeti pomendrán -a -o: kdor je ugovarjal, je bil pomendran; pomendrana greda ♪
  4.      pomének  -nka m (ẹ̑) prijazen, lahkoten pogovor: pomenek je hitro stekel; obrniti pomenek drugam; pomenek o vremenu / povabiti prijateljico na pomenek // star. pogovor sploh: po pomenku s predstojnikom je bil razburjen / imela sem resen pomenek ● star. pred leti je imel pomenke s sosedovo hčerjo, pa se je razdrlo je bil njen fant, zaročenec; brati zaupne pomenke časopisno rubriko o spolnih problemih, družinskih težavah ♪
  5.      ponírek  -rka m (ȋ) zool. vodna ptica z dolgim vratom in nazaj pomaknjenimi nogami, Podiceps: race in ponirki / čopasti ponirek ♪
  6.      popeljáti  -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod 3. omogočiti, da kdo a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo popeljáti se 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši 2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol ♪
  7.      pôsel  -sla [ǝu̯] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli ♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva 2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume 3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti // delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel 4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle ● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi ♪
  8.      poslováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati delo v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo pristojen, zadolžen: agencija, podjetje posluje; ta pošta posluje v avtomobilu; formalistično, malomarno, počasi poslovati; vsaka poslovalnica posluje samostojno / poslovati v slovenskem jeziku / upravni odbor posluje samo na sejah // s prislovnim določilom s takim delom pridobivati materialne dobrine: podjetje dobro, uspešno posluje / poslovati z izgubo // biti v delovnem stanju: banka posluje od sedmih naprej; knjižnica posluje vsak dan; ta urad več ne posluje / trenutno posluje v hotelu samo bife 2. zastar. delovati: vsi deli telesa mu dobro poslujejo ♪
  9.      poslovíti se  -ím se dov., poslóvil se (ȋ í) 1. pozdraviti se pri odhodu, navadno tudi s stiskom roke: odšel je, ne da bi se bil poslovil; posloviti se od domačih, prijateljev; nato se je poslovil tudi z njo od nje / pri sosedovih se je že poslovil // nav. ekspr. ločiti se, oditi: ni se še poslovil; za nekaj časa se bom moral posloviti; poslovil se je za dva meseca 2. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: posloviti se od zastarelih prostorov / voznik se je moral za več mesecev posloviti od vozniškega dovoljenja 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje obstajanja: mladost se je poslovila / tudi zadnje upanje se je poslovilo / zima se je že poslovila ● ekspr. takrat se je za vedno poslovil od domačega kraja je odšel, odpotoval drugam; ekspr. tiho se je poslovil od nas v osmrtnicah umrl je; star. poslovil se je od sveta umrl je; publ. s tem porazom se je ekipa poslovila od prvega mesta je izgubila možnosti za dosego prvega mesta ♪
  10.      posmodíti  -ím dov., posmódil (ȋ í) nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste ∙ ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega posmodíti se ekspr. zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel ∙ ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem ♪
  11.      postíla  -e ž (ȋ) rel., nekdaj knjiga z razlagami nedeljskih in prazničnih beril, evangelijev: brati postilo; izdati postilo / Trubarjev prevod Hišne postile ♪
  12.      postrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti gladko, ravno: postružiti kovino, les ∙ star. postružiti desko poskobljati postrúžen -a -o: miza s postruženimi nogami ♪
  13.      postŕv  -i in -í ž (ȓ) sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah: postrvi se že drstijo; loviti postrvi; pikaste postrvi ♦ zool. ameriška ali kalifornijska postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka; jezerska postrv; potočna postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica; soška postrv ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
  14.      poškripávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih škripati: vozovi so poškripavali po razmočenem kolovozu; sneg je poškripaval pod nogami / poškripavati z zobmi ♪
  15.      poškrtávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih škrtati: poškrtavati z zobmi / pesek poškrtava pod nogami ♪
  16.      potapljáč  -a m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljači so raziskovali morsko dno; skupina potapljačev je bila opremljena z akvalungami / športni, poklicni potapljač / ekspr. fantič je že pravi potapljač se zna dobro potapljati 2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: nekatere ptice so dobri potapljači ♪
  17.      potapljávka  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljavka se je dvignila na površino; bila je dobra plavalka in potapljavka 2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: race so dobre potapljavke ♦ zool. afriška potapljavka močvirska ptica s podolgovatim trupom temno rjave barve s črnimi in belimi lisami in rdečimi nogami, Podica senegalensis ♪
  18.      poteptávati  -am [tudi tǝp] nedov. (ȃ) knjiž. teptati: poteptavati sneg, zemljo / poteptavati z nogami ♪
  19.      potóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potok: bel potočni pesek / plitva potočna struga; potočna voda ♦ zool. potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus; potočna postrv postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica ♪
  20.      potóčnica  -e ž (ọ̑) 1. potočna voda: piti potočnico; kalna potočnica 2. dlakava ali gola rastlina z navadno modrimi cveti v socvetjih; spominčica: nabirati potočnice ◊ zool. postrv z izrazitimi rdečimi pegami, Salmo trutta fario ♪
  21.      potrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresati z rozinami; potresati sadje s sladkorjem / potresati umetno gnojilo / pozimi je lačnim ptičkom potresala razna semena 2. delati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: veter potresa veje / živina je potresala z verigami / potresala ga je za ramo stresala // delati hitre, sunkovite gibe: potresal je z nogami / nasmihala se mu je in potresala s kodri ● ekspr. grom je potresal zrak zelo je grmelo; ekspr. groza nam je potresala srce zelo smo se bali potresajóč -a -e: bližal se je, potresajoč z dolgim repom ♪
  22.      potŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem večkrat zapovrstjo udariti po vratih kot prošnja za vstop: preden vstopiš, potrkaj; močno, tiho potrkati; brezoseb. sredi noči je potrkalo / potrkati na okno, vrata / s pestjo potrkati po vratih 2. večkrat zapovrstjo narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: potrkati s peto ob tla; potrkati po sodu, če je poln / žolna potrka s kljunom po deblu; prijel ju je za lase in potrkal z glavama skupaj / prijateljsko ga je potrkal po rami potrepljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se, nastopiti: v njem je potrkala topa bolečina / bolezen, zima je potrkala na vrata se je začela; sočutje je potrkalo na njeno srce začutila je sočutje ● za zdaj je še kar zdrav, moram potrkati upam, da bo še naprej; po ljudskem verovanju potrkati po čem, da ne bi imela ta izjava negativnih posledic; kozel, oven ga je potrkal napadel z glavo, rogovi; ekspr. potrkati na srce, vest koga skušati mu vzbuditi čustva, čut za pravičnost; ekspr. potrkaj znova na vrata založbe, pri založbi, če imajo kaj dela zate vprašaj pri založbi; ekspr. drugje potrkaj, tu ne bo nič vprašaj, prosi potŕkati se v zvezi z na, po s trkanjem, rahlim udarjanjem po določeni stvari izraziti to, kar določa sobesedilo: pameti jim manjka, se je potrkal po čelu; to za nas ni nič, se je potrkal po denarnici; to smo pa mi, se je potrkal po prsih / ekspr. skesano se potrkati na prsi priznati krivdo potŕkan -a -o etn. pri katerem plesalec udarja z nogami ob tla: potrkani ples; potrkana polka ♪
  23.      pozíbati  tudi pozibáti -ljem in -am, in pozíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) krajši čas zibati: stopil je k zibki in pozibal otroka / vzel je fantka na kolena in ga pozibal ∙ ekspr. zacepetala je z nogami, da se je pozibala hiša stresla ♪
  24.      pozvánjati  -am nedov. (ā) 1. v presledkih zvoniti: zvon pozvanja / ekspr. k hudi uri pozvanja zvoni // večkrat pozvoniti: kar naprej je pozvanjala služabnici 2. dajati zvonjenju, zvončkljanju podoben glas: kozarci pozvanjajo na mizi / pozvanjati z ostrogami 3. knjiž. majati, migati: sedela je in pozvanjala z glavo / beli cveti pozvanjajo v vetru ● ekspr. v glavi mu je ves čas pozvanjala misel nanjo ves čas je mislil nanjo pozvanjajóč -a -e: pozvanjajoča drobnica ♪
  25.      požvenketávati  -am nedov. (ȃ) večkrat žvenketati: njene zapestnice so požvenketavale; požvenketavati z ostrogami ♪

   284 309 334 359 384 409 434 459 484 509  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA