Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
gad (148) 
- gàd gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪
- gáden -dna -o prid. (ā) zastar. grd, ogaben: gadna žival / gadno življenje ♪
- gádina -e ž (ā) luknja, kraj, kjer so gadje: z mahom porasle gadine ♪
- gadíšče -a s (í) redko gadina, gadovina: gad je lezel iz gadišča ♪
- gádji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na gade: gadji pik; gadji strup ∙ bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje; prisl.: po gadje se zvijati; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna ♪
- gádnjak -a m (ȃ) bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa ♪
- gadolínij -a m (í) kem. težka kovina rumenkaste barve, element Gd ♪
- gadolóvec -vca m (ọ̑) kdor lovi gade, kače: spreten gadolovec ♪
- gádov -a -o prid. (á) nanašajoč se na gade: gadov rep je še migal / gadova mast ♪
- gádovec -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca ♪
- gádovina -e ž (á) luknja, kraj, kjer so gadje: iskati gadovine ♪
- gádovka -e ž (á) samica gada ♪
- gádovnat -a -o prid. (á) redko poln gadov, kač: gadovnati kraji ♪
- brigáda -e ž (ȃ) 1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada // med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada; borci Cankarjeve brigade 2. večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado; delati v brigadi / delovna, mladinska brigada // skupina s posebno delovno nalogo: poklicna gasilska brigada; brigada za živinorejo ♪
- brigáden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov ♪
- brigadír -ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1 ♪
- brigadírka -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo ♪
- brigadírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na brigadirje: brigadirski pozdrav; zapeti brigadirsko pesem; brigadirsko življenje / brigadirski čin ♪
- brigadírstvo -a s (ȋ) udeležba v brigadi 2: ponosen je na svoje brigadirstvo / vzeli so mu brigadirstvo ♪
- brigádnica -e ž (ȃ) redko brigadirka ♪
- brigádnik -a m (ȃ) kdor dela v brigadi 2; brigadir: med brigadniki je največ študentov ♪
- nagáditi -im dov. (ā ȃ) knjiž., redko razjeziti, razdražiti: kdo te je tako nagadil nagáden -a -o: domov je prišel zelo nagaden ♪
- ragáda -e ž (ȃ) med. razpoka na koži ali sluznici, navadno boleča: zdraviti ragade; ragade na prsni bradavici, ustnicah ♪
- razgáditi -im dov. (ā ȃ) knjiž. razjeziti, razdražiti: ravnodušnost nekaterih ljudi ga je razgadila; zakaj si se tako razgadil razgáden -a -o: bil je zelo razgaden ♪
- zatégadélj prisl. (ẹ̑-ẹ̄) star. zato: pomagal mu je zategadelj, ker je čutil naklonjenost do brezdomcev / poklical jo je zategadelj, da bi jo posvaril / v vezniški rabi bral je le posamezne pesmi, zategadelj ni imel celovite predstave o pesnikovem delu ♪
1 26 51 76 101 126 
