Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

furman (3)

1.      fúrman  -a m (ȗ) pog. kdor vozi, prevaža s konjsko vprego; voznik, prevoznik: šel je v mesto za furmana; preklinja kot furman zelo ♪
2.      fúrmanski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na furmane ali furmanstvo: furmanski konj, voz / furmanska gostilna ♪
3.      fúrmanstvo  -a s (ȗ) dejavnost furmanov: furmanstvo mu je prinašalo lepe dohodke ♪