Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

fon (593)

1.      fón  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje glasnosti: hrup na velemestnih ulicah presega včasih tudi sto fonov ♪
2.      fonácija  -e ž (á) lingv. tvorjenje glasu ♪
3.      fónd  -a m (ọ̑) 1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju 2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond ◊ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času; dispozicijski fond ♪
4.      fondán  in fondánt -a [-an] m (ȃ) mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov: bonboni, polnjeni s fondanom; neskl. pril.: fondan bonboni ♪
5.      foném  -a m (ẹ̑) lingv. glas kot nosilec pomenskega razlikovanja: dve varianti istega fonema ♪
6.      fonémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fonem: fonemski sestav / fonemska varianta ♪
7.      fonétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na fonetiko: fonetične posebnosti; fonetična stran jezika / fonetičen zapis; fonetični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo glasovno obliko fonétično prisl.: pisati imena fonetično ♪
8.      fonétik  -a m (ẹ́) lingv. strokovnjak za fonetiko ♪
9.      fonétika  -e ž (ẹ́) lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov: eksperimentalna, fiziološka fonetika / laboratorij za fonetiko / izpit iz angleške fonetike angleškega glasoslovja ♪
10.      foniáter  -tra m (á) med. strokovnjak za foniatrijo: specialist foniater ♪
11.      foniatríja  -e ž (ȋ) med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj: odprli so oddelek za foniatrijo / strokovnjak za foniatrijo ♪
12.      fóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. glasoven, zvočen: televizijska in fonična oddaja satelita; fonična stran besede ♪
13.      fono...  prvi del zloženk nanašajoč se na glas: fonograf, fonologija ♪
14.      fonográf  -a m (ȃ) nekdaj priprava za zapisovanje in reproduciranje zvoka: govoriti v fonograf ♪
15.      fonografíja  -e ž (ȋ) zapisovanje in reproduciranje zvoka ♪
16.      fonográfski  -a -o (ȃ) pridevnik od fonografija: fonografski posnetek, zapis ♪
17.      fonográm  -a m (ȃ) fonografski zapis sporočila, teksta: gradivo je vzeto iz fonograma folkloristov ♪
18.      fónolaboratórij  -a m (ọ̑-ọ́) lingv. prostor za učenje tujih jezikov s pomočjo magnetofona; jezikovni laboratorij: šola ima sodobno opremljen fonolaboratorij ♪
19.      fonológ  -a m (ọ̑) lingv. strokovnjak za fonologijo ♪
20.      fonologíja  -e ž (ȋ) lingv. nauk o fonemih: izsledki fonologije ♪
21.      fonolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fonologijo: fonološko raziskovanje / fonološki sistem ♪
22.      fonométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje glasnosti ♪
23.      fonotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov: fonoteka radijske postaje ♪
24.      fontána  -e ž (ȃ) arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen vodnjak, navadno z vodometom: sredi trga stoji fontana; iz fontan brizgajo curki vode; fontana iz belega marmorja ♪
25.      fontologíja  -e ž (ȋ) nauk o (znanstvenih) virih, viroslovje ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226