Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

fon (26-50)


  1.      afoníja  -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija ♪
  2.      alofón  -a m (ọ̑) lingv. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja ♪
  3.      áltsaksofón  -a m (ȃ-ọ̑) muz. saksofon z višje ležečim tonskim obsegom ♪
  4.      anglofónski  -a -o prid. (ọ̑) publ. nanašajoč se na nekdanje britanske kolonije, ki uporabljajo angleščino kot uradni jezik: anglofonske države ♪
  5.      antifóna  -e ž (ọ̑) rel. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta dva zbora ali solist in zbor: prepevati antifone // kratek pripev na začetku in koncu posameznih psalmov ♪
  6.      antifonárij  -a tudi antifonár -ja m (á) rel. knjiga antifon: samostan hrani star psalterij in antifonarij ♪
  7.      antifonírati  -am nedov. in dov. (ȋ) rel. z antifono začenjati petje psalmov ♪
  8.      antifónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od antifona: antifonski način petja ♪
  9.      bufoneríja  -e ž (ȋ) gled. grobo komična razgibanost in razigranost: odrska bufonerija ♪
  10.      bufonésken  -kna -o prid. (ẹ̑) tak kot v buffo operi: bufoneskna komičnost ♪
  11.      diafoníja  -e ž (ȋ) muz. najstarejše in najbolj preprosto večglasje: koralna diafonija ♪
  12.      diktafón  -a m (ọ̑) teh. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed: narekovati v diktafon ♪
  13.      diktafónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od diktafon: diktafonski zapis ♪
  14.      dodekafoníja  -e ž (ȋ) muz. kompozicijska metoda, ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: polemika o dodekafoniji ♪
  15.      dodekafónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dodekafonija: dodekafonska skladba, tehnika ♪
  16.      domofón  -a m (ọ̑) elektr. hišni telefon, ki ima en mikrofon nameščen ob vhodnih vratih: oglasiti se obiskovalcu po domofonu ♪
  17.      édafon  -a m (ẹ̑) biol. združba drobnih organizmov, ki živijo v prsti ♪
  18.      evfóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda ♪
  19.      evfoníja  -e ž (ȋ) knjiž. ubranost glasov; blagoglasje: pazil je na besedno evfonijo ♪
  20.      frankofónski  -a -o prid. (ọ̑) publ. nanašajoč se na nekdanje francoske kolonije, ki uporabljajo francoščino kot uradni jezik: frankofonske države / frankofonska Afrika ♪
  21.      geofón  -a m (ọ̑) teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti: uporabljati geofon pri iskanju nafte; pri odkrivanju zasutih ljudi so uporabili zelo občutljive geofone ♪
  22.      gramofón  -a m (ọ̑) priprava, ki reproducira zvok z gramofonske plošče: gramofon igra preveč glasno; navili so gramofon in zaplesali tango; vključiti gramofon / električni gramofon; radio z gramofonom / poslušati gramofon ♪
  23.      gramofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramofon: gramofonska igla; gramofonske plošče / gramofonski posnetek koncerta ♦ elektr. gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti ♪
  24.      grifón  -a m (ọ̑) 1. mitol. žival s ptičjo glavo in krilatim telesom četveronožca ali kače: v grbu je upodobljen grifon 2. lov. večji lovski pes s košatimi obrvmi, navadno sive barve z rjavimi lisami ♪
  25.      heterofoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA