Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

fon (101-125)



  1.      simfónik  -a m (ọ́) skladatelj simfonične glasbe: je eden največjih simfonikov; simfonik in operni skladatelj; pren., knjiž. simfonik jezika // član simfoničnega orkestra: simfoniki imajo vajo / koncerti dunajskih simfonikov
  2.      stávčnofonétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na stavčno fonetiko: raziskovati stavčnofonetične pojave
  3.      stereofoníja  -e ž () elektr. snemanje ali predvajanje zvoka, ki omogoča prostorsko dojemanje: uporaba stereofonije
  4.      stereofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stereofonijo: stereofonsko predvajanje glasbe / stereofonska glasba / stereofonski gramofon, magnetofon; stereofonski radijski sprejemnik; stereofonski studio, trak; stereofonska plošča
  5.      stêreogramofón  -a m (-ọ̑) stereofonski gramofon: kupiti stereogramofon
  6.      stêreomagnetofón  -a m (-ọ̑) stereofonski magnetofon: predvajati glasbo s stereomagnetofonom
  7.      sulfonamíd  -a m () farm. zdravilo, ki uničuje mikroorganizme, zlasti bakterije, ali zavira njihovo rast: zdravljenje s sulfonamidi
  8.      sulfonamíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na sulfonamid: predpisati velik sulfonamidni odmerek / sulfonamidna injekcija, tableta
  9.      sulfonírati  -am nedov. in dov. () kem. uvajati sulfonsko skupino v spojino: sulfonirati benzen
  10.      sulfónski  -a -o prid. (ọ̑) kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfonske kisline / sulfonska skupina
  11.      šifón  -a m (ọ̑) fina bombažna tkanina v platneni vezavi: perilo iz šifona
  12.      šifónast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz šifona: šifonasto perilo
  13.      telefón  -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številkapog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zvezeigr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon
  14.      telefonáda  -e ž () ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo: zaman so bile vse njegove telefonade
  15.      telefonáriti  -im nedov.) ekspr. večkrat, pogosto telefonirati: kar naprej mu telefonari
  16.      telefóničen  -čna -o prid. (ọ́) telefonski: telefonično obvestilo telefónično prisl.: telefonično sporočiti
  17.      telefoníja  -e ž () ptt 1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo 2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo
  18.      telefoníranje  -a s () glagolnik od telefonirati: odločiti se za telefoniranje; pogosta telefoniranja / poslušati telefoniranje
  19.      telefonírati  -am dov. in nedov. () 1. sporočiti po telefonu: telefoniral mi je, da ne more priti; telefonirati od doma, v službo; večkrat si telefonirava / telefonirati na telefonsko številko 331 021 / telefonirati po zdravnika / telefonira že pol ure 2. uporabiti telefon za vzpostavitev telefonske zveze: naučiti se telefonirati; pokazati komu, kako se telefonira / telefoniral sem mu, pa se nihče ne oglasi telefoníran -a -o: telefonirano sporočilo ♦ ptt telefonirani telegram telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu
  20.      telefoníst  -a m () kdor se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: podjetje zaposli telefonista; telefonist in vratar
  21.      telefonístka  -e ž () ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: telefonistka je vzpostavila zvezo
  22.      telefonográm  -a m () ptt telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu; telefonirani telegram: sprejeti telefonogram
  23.      telefónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na telefon: telefonski kabel; telefonski priključek; telefonska centrala; telefonsko omrežje / telefonski aparat; telefonska govorilnica / telefonski pogovor; telefonska zveza / telefonski naročnik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi / (telefonska) slušalka ♦ ptt (telefonski) dvojček vsak od dveh telefonskih naročniških aparatov, ki sta s posebno pripravo priključena na isti vod; cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili; telefonska številka klicna številka telefónsko prisl.: telefonsko sporočiti
  24.      tenórsaksofón  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati tenorsaksofon
  25.      tenórsaksofoníst  -a m (ọ̑-) muz. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA