Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

fluor (38)

1.      flúor  -a in -ja m (ȗ) kem. strupen plin rumenkaste barve in ostrega vonja, element F ♪
2.      fluorescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo: vzbuditi fluorescenco ♪
3.      fluorescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fluorescenco: fluorescenčna snov / fluorescenčna svetloba ♦ elektr. fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; fluorescenčna žarnica; med. fluorescenčni mikroskop mikroskop, pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta ♪
4.      fluorescénten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. fluorescenčen: fluorescentna snov ♦ elektr. fluorescentna žarnica ♪
5.      fluorescíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fluorescirati: povzročati fluoresciranje ♪
6.      fluorescírati  -am nedov. (ȋ) fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo: nekatere snovi fluorescirajo fluorescirajóč -a -e: fluorescirajoča snov ♪
7.      fluoríd  -a m (ȋ) kem. sol fluorovodikove kisline: uporaba fluoridov / vodikov fluorid strupen plin, ki raztaplja kremen in silikate ♪
8.      fluoríranje  -a s (ȋ) med. dodajanje fluorove soli pitni vodi ♪
9.      fluorít  -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca ♪
10.      fluorizácija  -e ž (á) med. preprečevanje zobne gnilobe z uporabo fluorovih spojin: veliki uspehi fluorizacije / fluorizacija zobovja pri mladini // fluoriranje: fluorizacija pitne vode ♪
11.      fluorografíja  -e ž (ȋ) množično rentgensko slikanje prsnega koša na filmski trak: fluorografija odkriva navadno take bolnike, ki se počutijo še kar zdrave ♪
12.      fluorografíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fluorografirati: ekipa je opravila fluorografiranje; obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini ♪
13.      fluorografírati  -am dov. in nedov. (ȋ) rentgensko slikati prsni koš na filmski trak: fluorografirali so vse prebivalstvo ♪
14.      fluorográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fluorografijo: fluorografski aparat; fluorografsko slikanje / fluorografski pregledi; fluorografska akcija fluorográfsko prisl.: fluorografsko pregledati ♪
15.      flúorov  in flúorjev -a -o (ȗ) pridevnik od fluor: fluorova sol; fluorove spojine ♪
16.      fluorovodík  -a m (ȋ) kem. strupen plin, ki raztaplja kremen in silikate; vodikov fluorid ♪
17.      fluorovodíkov  -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi fluorovodikova kislina vodna raztopina vodikovega fluorida ♪
18.      apatít  -a m (ȋ) topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita ♪
19.      biotít  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom ♪
20.      cév  -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
21.      halogén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor ♪
22.      jédavec  -vca m (ẹ́) min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca; fluorit ♪
23.      kasiterít  -a m (ȋ) min. rudnina kositrov oksid: fluorit in kasiterit ♪
24.      korodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. razpadati, razkrajati se zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: kovina korodira // preh. povzročati tak razpad, razkroj: fluorovodikova kislina korodira steklo; sulfatna raztopina korodira beton 2. geogr. povzročati razpad, razkroj zemeljske površine: voda korodira apnenec korodíran -a -o: korodirane stene jame ♪
25.      kriolít  -a m (ȋ) min. rudnina natrijev aluminijev fluorid: pridobivanje kriolita; uporaba kriolita pri pridobivanju aluminija / sintetični kriolit ♪

1 26