Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

fleten (1)

1.      fléten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna; fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje // prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro flétno prisl.: to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno ♪