Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

flagranten (1)


  1.      flagránten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. zelo očiten, jasen: flagrantna kršitev suverenih pravic dežele; sklepi so v flagrantnem nasprotju s pravico ljudstva do neodvisnosti ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA