Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

fizik (135)

1.      fízik  -a m (í) 1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog. na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike / pog. sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike 2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik ♪
2.      fízika  -e ž (í) 1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike 2. do 1848 drugi letnik filozofije ♪
3.      fizikálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon; fizikalne lastnosti snovi; fizikalne spremembe; fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija ♦ astr. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija ♪
4.      fizikalízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi ♪
5.      fizikát  -a m (ȃ) nekdaj urad, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni: mestni fizikat ♪
6.      ástrofízik  -a m (ȃ-í) strokovnjak za astrofiziko: dognanja astrofizikov ♪
7.      ástrofízika  -e ž (ȃ-í) veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles ♪
8.      ástrofizikálen  -lna -o (ȃ-ȃ) pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij ♪
9.      bíofízik  -a m (ȋ-í) strokovnjak za biofiziko: biofizik in biokemik ♪
10.      bíofízika  -e ž (ȋ-í) veda o fizikalnih procesih v organizmih ♪
11.      bíofizikálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na biofiziko: proučevati biofizikalne procese ♪
12.      géofízik  -a m (ẹ̑-í) strokovnjak za geofiziko: geofiziki in astrofiziki ♪
13.      géofízika  -e ž (ẹ̑-í) veda o fizikalnih lastnostih zemlje: razvoj geofizike ♪
14.      géofizikálen  -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na geofiziko: geofizikalni inštitut; geofizikalne raziskave / mednarodno geofizikalno leto leto, v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu ♪
15.      metafízik  -a m (í) kdor se ukvarja z metafiziko: odlično pozna logiko, poleg tega pa je tudi dober metafizik / knjiž., ekspr. ljubezni duš ne razumem posebno dobro, ker sem slab metafizik ♪
16.      metafízika  -e ž (í) 1. filoz. filozofija, ki obravnava načela stvarnosti, ki so s čuti nedostopna, nespoznavna: pred Sartrom je metafizika dajala prednost esenci pred eksistenco; metafizika vprašuje, zakaj ni nič, temveč nekaj / idealistična metafizika / Aristotelova, sholastična metafizika // po Heglu filozofsko mišljenje, ki temelji na nepovezanosti, nespremenljivosti predmetov, pojavov: dialektika in metafizika 2. knjiž. kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati; nadčutnost, nadstvarnost: gon k metafiziki se je v njem vse bolj krepil / metafizika lepote, smrti 3. knjiž., ekspr. zapleteno, težko razumljivo razpravljanje, razmišljanje: njegova diagnoza družbe je jasna, a raje se umika v metafiziko ♪
17.      psíhofízika  -e ž (ȋ-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki ♪
18.      alotropíja  -e ž (ȋ) kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika ♪
19.      amplitúda  -e ž (ȗ) 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju ♪
20.      anizotropíja  -e ž (ȋ) fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti: optična anizotropija kristala ♪
21.      ántimetafízičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti metafiziki: antimetafizična filozofija; antimetafizično pojmovanje sveta ♪
22.      astro...  ali ástro... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na a) nebesna telesa: astrobiologija, astrofizikalen, astronom b) vesoljske polete: astronavigacija, astronavt ♪
23.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm²; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm² ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
24.      atmosferílije  -lij ž mn. (í ȋ) meteor. vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih plasteh atmosfere: odpornost proti atmosferilijam ♪
25.      atomístika  -e ž (í) atomika: atomistika je steber moderne fizike ♦ filoz. atomizem ♪

1 26 51 76 101 126