Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

filozof (4-28)



  1.      filozófičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. filozofski: filozofični sistemi / filozofična razprava
  2.      filozofíja  -e ž () 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo
  3.      filozófinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za filozofijo: pisateljica in filozofinja
  4.      filozofíranje  -a s () glagolnik od filozofirati: praktično, spekulativno filozofiranje / spustil se je v filozofiranje o pravilnem vstajanju; dovolj je tega filozofiranja
  5.      filozofírati  -am nedov. () 1. razmišljati, razpravljati o čem kot filozof: teoretizirati in filozofirati o poeziji / filozofirali so o skrivnostnih globinah človeške duše 2. ekspr. razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali prijeti za delo, filozofirajo
  6.      filozófka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za filozofijo: filozofka in estetka // pog. slušateljica filozofske fakultete: filozofke in medicinke
  7.      filozófski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na filozofe ali filozofijo: filozofski sistem; filozofska smer / znamenit filozofski traktat / Heglov filozofski svet / učenec Kantove filozofske šole filozofije / nevšečnosti je prenašal s filozofskim mirom / filozofska fakulteta fakulteta za humanistične vedefiloz. filozofski materializem nauk o primarnosti materije filozófsko prisl.: filozofsko razgledani kulturni delavci
  8.      natúrfilozofíja  -e ž (-) filoz. nemška filozofija narave ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja
  9.      filozófski  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni filozofski: nefilozofske razprave
  10.      pofilozofírati  -am dov. () ekspr. krajši čas razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: možje so še malo pofilozofirali in se razšli / rad bi malo pofilozofiral z njo se pogovoril
  11.      psévdofilozófski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ekspr. lažno, navidezno filozofski: psevdofilozofska metoda, razprava
  12.      túdifilozóf  -a m (-ọ̑) zastar. nepravi, lažni filozof: ne omenjaj tega tudifilozofa
  13.      zafilozofírati  -am dov. () ekspr. začeti filozofirati: zafilozofirali so o literaturi / tako življenje bi bilo dolgočasno, je zafilozofiral rekel, povedal zafilozofírati se 1. zaradi filozofiranja se zadržati kje predolgo: spet se je zafilozofiral in zamudil kosilo 2. zaradi zavzetega filozofiranja postati nedostopen, nezainteresiran za drugo: tako se je zafilozofiral, da ni videl ničesar okoli sebe
  14.      absolvènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
  15.      agnosticízem  -zma m () filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem; filozofski agnosticizem
  16.      aksióm  -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom
  17.      antíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov
  18.      ántimetafízičen  -čna -o prid. (-í) ki je proti metafiziki: antimetafizična filozofija; antimetafizično pojmovanje sveta
  19.      antropologíja  -e ž () veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije
  20.      aporíja  -e ž () filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi
  21.      aristotélik  -a m (ẹ̄) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: arabski, krščanski aristoteliki
  22.      aristotelízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: utemeljitelj arabskega aristotelizma
  23.      aristótelski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo: aristotelska logika / večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena
  24.      ateízem  -zma m () tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga
  25.      atomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atomistiko ali atomizem: atomistični nazori starogrških filozofov; atomistična teorija ♦ psih. atomistična psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi atomístično prisl.: materija je zgrajena atomistično

   1 4 29 54 79 104 129 154 179 204  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA