Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

fantin (4)

1.      fantín  -a m (ȋ) nav. ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: tedaj sem bil še fantin pri sedemnajstih letih; dobil jih bo, so se junačili fantini; mlad, neotesan fantin // zastar. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: dekleta in fantini so se zbirali na vasi ♪
2.      fantína  -a tudi -e m (í) nar. zahodno, ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: postal je krepek fantina ♪
3.      fantínec  -nca m (ȋ) nar. zahodno, ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: nič se mi ne smej, fantinec ♪
4.      infántinja  -e ž (ā) v Španiji in na Portugalskem, nekdaj kraljeva hči: poroka dauphina s špansko infantinjo ♪