Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

fama (2)


  1.      fáma  -e ž (ȃ) knjiž. kar se širi navadno s pripovedovanjem; glas, govorica: spoznal je, kako nastaja fama; fama o njegovih dobičkih je šla po vsem mestecu; neresnična fama / fama je širila o njem različne zgodbe ♪
  2.      difamácija  -e ž (á) knjiž. jemanje ugleda; blatenje, sramotenje ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA