Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

evo (2722)

1.      évo  in èvo medm. (ẹ̑; ȅ) pog. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi; glej: evo, je že prišel; evo, tukaj je knjiga; evo ga pred nami // izraža opozorilo na to, kar se da, daje; na: evo vam navodilo / evo, v čem je razloček ♪
2.      evocírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v spominu oživiti, priklicati v spomin: evocirati dogodke iz študentskih let / evocirati spomine na kaj / publ.: evociral bi znano študijo o tem problemu spomnil bi na, opozoril bi na; scenograf je poskušal evocirati likovno modo Cankarjevega časa prikazati, predstaviti ♪
3.      evokácija  -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitev ♦ lit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev ♪
4.      evokatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izzove evokacijo: začetek romana je izrazito evokativen ♦ lit. evokativni ekvivalent evokacija ♪
5.      evolúcija  -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji ♪
6.      evolucíjski  tudi evolúcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na evolucijo, razvojen: evolucijski proces; evolucijska pot; evolucijsko gospodarstvo / evolucijski nauk; evolucijska teorija evolucíjsko tudi evolúcijsko prisl.: gledišča so se evolucijsko spreminjala ♪
7.      evolucionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: jezik v listu je naglo evolucioniral ♪
8.      evolucioníst  -a m (ȋ) pristaš evolucionizma ♪
9.      evolucionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evolucioniste ali evolucionizem: evolucionistični nauk ♪
10.      evolucionízem  -zma m (ȋ) nauk o postopnem spreminjanju česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike: biološki evolucionizem; problem evolucionizma ♪
11.      evolúta  -e ž (ȗ) geom. krivulja, katere tangente so normale dane krivulje ♪
12.      evolutíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen: evolutiven proces / evolutivna pot v socializem; evolutivne sposobnosti posameznih nazorov ♪
13.      evolvénta  -e ž (ẹ̑) geom. krivulja, ki pravokotno seka tangente kake krivulje ♪
14.      evolvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi evolventni zobje zobje, ki imajo obliko evolvente ♪
15.      evolvírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: vsako naziranje evolvira ♪
16.      ántirevolucionáren  -rna -o prid. (ȃ-ā) ki je proti revoluciji: antirevolucionarno delovanje ♪
17.      ávtoprevózen  -zna -o prid. (ȃ-ọ̄) nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo: avtoprevozno podjetje ♪
18.      ávtoprevóznik  in ávto prevóznik -a m (ȃ-ọ̑) kdor poklicno prevaža blago, navadno s tovornim avtomobilom: privatni avtoprevozniki ♪
19.      ávtoprevózniški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo: avtoprevozniško podjetje / združenje avtoprevozniških delavcev ♪
20.      ávtoprevózništvo  in ávto prevózništvo -a s (ȃ-ọ̑) podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico // dejavnost avtoprevoznikov ♪
21.      benevolénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. dobrohotnost, naklonjenost: poslušal ga je z očitno benevolenco ♪
22.      benevolénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dobrohoten, naklonjen: benevolentna kritika ♪
23.      cevosŕčnica  -e ž (ȓ) nav. mn., zool. ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo; brezglavec ♪
24.      cevovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov: napeljati, zapreti cevovod; kontinentalni cevovod; plinski cevovod; gradnja cevovoda ♦ teh. tlačni cevovod v katerem je notranji tlak večji od zunanjega ♪
25.      cevozóbec  -bca m (ọ̑) zool. afriški sesalec s cevastim rilcem, ki se hrani s termiti, Orycteropus ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226