Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

etičen (78)

1.      étičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično ◊ lingv. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila étično prisl.: etično vrednotiti človekova dejanja; etično osveščen človek; etično pozitiven značaj ♪
2.      alfabétičen  -čna -o prid. (ẹ́) star. abeceden: alfabetični seznam ♪
3.      anestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na anestezijo: anestetično sredstvo / anestetični ud anestezirani ♪
4.      antitétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli ♪
5.      apologétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na apologetiko: apologetičen spis; apologetična knjiga ♪
6.      aritmétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aritmetiko, računski: aritmetična operacija / danes pišejo aritmetično nalogo ♦ mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti; aritmetično zaporedje zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna ♪
7.      asindétičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od asindeton: asindetično kopičenje stavkov ♪
8.      askétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na asketiko: asketična literatura, knjiga 2. asketski: asketično življenje / asketična vzgoja ♪
9.      bíogenétičen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) biol. biogenetski: osnovna biogenetična pravila ♪
10.      desetíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na desetica 1: desetično mesto številke ♪
11.      diabétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na diabetike ali diabetes: diabetična ambulanta; diabetična hrana / diabetičen bolnik; diabetična koma ♪
12.      dietétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dietetiko: dietetični napotki; dietetično zdravljenje / dietetična hrana ♪
13.      diétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dieto: dietična hrana / dietična kuhinja ♪
14.      diurétičen  -čna -o prid. (ẹ́) farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj; diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila ♪
15.      eidétičen  tudi ejdétičen -čna -o [ej-] prid. (ẹ́) nanašajoč se na eidetiko: eidetična predstava, sposobnost / eidetični otroci ♪
16.      eksegétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eksegezo, razlagalen: eksegetični problemi; eksegetična literatura / eksegetična metoda ♪
17.      energétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: pomanjkanje energetičnih virov / reševanje energetičnih vprašanj v gospodarstvu 2. nanašajoč se na energetizem: energetični pogled na svet ♪
18.      epentétičen  -čna -o prid. (ẹ́) lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l ♪
19.      estétičen  -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične ♪
20.      fílogenétičen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) filogenetski: filogenetična sorodnost / filogenetični razvoj ♪
21.      fonétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na fonetiko: fonetične posebnosti; fonetična stran jezika / fonetičen zapis; fonetični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo glasovno obliko fonétično prisl.: pisati imena fonetično ♪
22.      frenétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. buren, hrupen: frenetičen aplavz; frenetičen smeh; frenetično žvižganje // divji, razbrzdan: frenetičen ples / frenetično navdušenje frenétično prisl.: frenetično vzklikati ♪
23.      genétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično prisl.: pojav je genetično vezan na družbene razmere ♪
24.      herétičen  -čna -o prid. (ẹ́) rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična sekta / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko ♪
25.      hermétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli ♪

1 26 51 76