Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
eten (176-200)
- nèspréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka nèsprétno prisl.: nespretno lagati, pisati ♪
- nètendénčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost ♪
- nétenje -a s (ẹ́) glagolnik od netiti: različni načini netenja ognja / netenje narodnostne mržnje; netenje oboroženega upora ♪
- neukréten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. okoren, neroden: neukreten fant / težka, neukretna hoja ♪
- nèverjéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki se ne da verjeti: neverjeten izgovor, vzrok; neverjetna novica; pripovedovati neverjetne stvari; zgodba se jim je zdela zelo neverjetna 2. star. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bo vam verjel, je preveč neverjeten / neverjetni Tomaž 3. ekspr. nenavaden, poseben: to je res neverjeten primer; opazoval je ribice neverjetnih barv in oblik // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je neverjeten pogum; ima neverjetno energijo; med njima je neverjetna podobnost / pripravili so si neverjetne zaloge zelo velike nèverjétno 1. prislov od neverjeten: neverjetno pripovedovati; neverjetno zmajevati z glavo; neverjetno zdrav; bilo je neverjetno lepo 2. ekspr., v povedni rabi izraža a) dvom,
negotovost: zdi se jim neverjetno, da bi zmagali b) začudenje, presenečenje: neverjetno je, da ga še niso našli; elipt. neverjetno, pa vendar resnično / v medmetni rabi: kako je zrasel, neverjetno; neverjetno, kakšen lenuh je ♪
- nèvreténčar in nèvretênčar -ja m (ȅ-ẹ̑; ȅ-ȇ) nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice: vretenčarji in nevretenčarji ♪
- nèzapletèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni zapleten: zgodba je jasna, nezapletena; nezapleteno vprašanje / preprost, nezapleten človek ♪
- nèzavzéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki se ne da zavzeti, osvojiti: nezavzetna postojanka, trdnjava; spoznali so, da je mesto nezavzetno / visoki, nezavzetni vrhovi ♪
- nogométen -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nogomet: jugoslovanska nogometna reprezentanca; nogometno moštvo / nogometna tekma / nogometna žoga; nogometno igrišče ♦ nav. mn., šport. nogometni čevelj obuvalo z nastavki na podplatih, zlasti za igranje nogometa ♪
- novoléten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu 2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko // novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico ♪
- obléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obletnico: obletna komemoracija / star. drugi obletni dan poroke druga obletnica ♪
- obletênje -a s (é) zastar., v zvezi obletenje sveta konec sveta: prerokovanje o obletenju sveta ♪
- obsoléten -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. zastarel: obsoletni nazori / obsoletni pravni predpisi ♪
- óceten -tna -o [cǝt in cet] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na ocet: ocetna raztopina ♦ agr. ocetna kožica kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju 2. kem., v zvezi ocetna kislina organska kislina, ki nastaja pri fermentaciji sadnih sokov: radikal ocetne kisline; duh po ocetni kislini ócetno prisl.: ocetno kisel ♪
- očéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na očeta ali (očetove) prednike: očetna dediščina; očetno posestvo / zrasel je brez očetne ljubezni očetove / star. zapustiti očetno hišo rojstno hišo, dom ◊ agr. očetna rastlina rastlina, ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino ♪
- ófseten -tna -o prid. (ọ̑) tisk. nanašajoč se na tehniko ploskega tiska s kovinske plošče: ofsetni stroj; ofsetna plošča / ofsetni tisk ♪
- ognjeméten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ognjemet: ognjemetna raketa / ognjemetne zabave ♪
- okréten -tna -o prid., okrétnejši (ẹ́ ẹ̄) raba peša gibčen, prožen: okreten plesalec; okretna žival / okreten pri delu ∙ ekspr. okreten organizator spreten, iznajdljiv ♪
- omagnétenje -a s (ẹ̑) glagolnik od omagnetiti: omagnetenje železa ♪
- ométen -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omet: ometni prah ♦ elektr. ometna inštalacija inštalacija z vodniki v ometu ♪
- omléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omleto: omletno testo / omletna ponev plitva ponev z ročajem ♪
- operéten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na opereto: operetni libreto; operetna glasba; operetne melodije / operetna predstava / operetni igralec, pevec; operetna skupina 2. publ. ki ima značilnosti, zaradi katerih ga drugi ne jemljejo resno: operetna revolucija, vlada operétno prisl.: operetno lahkotna vsebina filma ♪
- opéten tudi opêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) redko peten: opetni del čevlja ♪
- opletênka tudi opleténka -e ž (é; ẹ́) knjiž., redko pletenka: spiti opletenko vina ♪
- opredmétenje -a s (ẹ̑) glagolnik od opredmetiti: opredmetenje človekove biti ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276