Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eten (151-175)

151.      nèdojéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. nedojemljiv: nedojetna ironija, poezija ♪
152.      nedoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko mladoleten: skrb za nedoletne otroke; ima še nedoletnega sina ♪
153.      nèdovzéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) navadno v zvezi z za ki ni dovzeten: nedovzeten za glasbo, lepoto / za nasvete je nedovzeten / za bolezen je na srečo nedovzeten ♪
154.      nékajléten  -tna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki traja nekaj let: po nekajletni bolezni je ozdravel; učitelj z nekajletno prakso ♪
155.      nèkompeténten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kompetenten: za to stvar nekompetentni organi / za presojanje umetnosti je nekompetenten ♪
156.      nèkompeténtnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nekompetentnega: kompetentnost in nekompetentnost takega razsojanja ♪
157.      nèkonkréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni konkreten: nekonkreten, domišljijski svet / nekonkretno izražanje / ta načrt, predlog je nekonkreten ♪
158.      nèkvalitéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kvaliteten, ni dober: nekvalitetno blago / nekvalitetno čtivo nèkvalitétno prisl.: nekvalitetno izdelan ♪
159.      nèmagnéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet ♪
160.      nèodvzéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. neodvzemljiv: neodvzetna pravica ♪
161.      nèokréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv ♪
162.      nèpietéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki mu manjka pietetnosti, pietete: nepieteten človek / nepietetno dejanje ♪
163.      nèpodjéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka podjetnosti: nepodjeten gospodar / ekspr. tak mlad fant, pa tako nepodjeten ♪
164.      nèpodkletèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni podkleten: nepodkleteni stanovanjski prostori; hiša je nepodkletena ♪
165.      nèpokréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev ♪
166.      nèpolnoléten  -tna -o [u̯n] prid. (ȅ-ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: nepolnoletni otroci ♪
167.      nèpredméten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni predmeten: nepredmetna miselnost ● knjiž., redko nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen ◊ šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
168.      nèpretenciózen  -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. umetniško, strokovno nezahteven: nepretenciozni članki; nepretenciozna glasba; nepretenciozno filmsko delo / njegove novele pritegnejo bralca s svojo nepretenciozno govorico preprosto, lahko razumljivo ♪
169.      nèpretencióznost  -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. umetniška, strokovna nezahtevnost: nepretencioznost opisa / doseči nepretencioznost preprostost, razumljivost ♪
170.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega ♪
171.      nèprométen  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) na katerem ni (dosti) prometa: neprometna cesta / neprometen kraj ♪
172.      nèrazcvetèn  -êna -o [tudi vǝt] prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razcveten: nerazcvetena vrtnica ♪
173.      nèrazgonéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) zastar. skrivnosten, nenavaden: njegovo nerazgonetno življenje / nerazgonetne uganke nerešljive, nerazrešljive ♪
174.      nespámeten  -tna -o prid. (á) ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten // ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok nespámetno prisl.: nespametno govoriti, ravnati; zakaj si se tako nespametno napil / v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati ♪
175.      nèspletèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni spleten: nespleteni lasje ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251