Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

etati (551)



  1.      etatíst  -a m () pristaš etatizma
  2.      etatístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na etatizem: etatistični birokratizem; etatističen način proizvodnje; etatistični družbeni odnosi / etatistične težnje
  3.      etatizácija  -e ž (á) podreditev česa absolutni državni oblasti: etatizacija družbenih dejavnosti // uvedba, uvajanje etatizma: etatizacija in birokratizacija družbe
  4.      etatízem  -zma m () sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje // nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma
  5.      etatizírati  -am dov. in nedov. () podrediti absolutni državni oblasti: etatizirati družbene institucije
  6.      beketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom be: jagnje otožno beketa; lačne ovce beketajo v staji
  7.      blebetáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) 1. slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: povej, pa ne blebetaj toliko / blebetati neumnosti; blebeta, kar mu pride na misel 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete blebeta; blebetati nerazumljive besede
  8.      bleketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo; žalostno bleketati
  9.      blesketáti se  -ám se tudi -éčem se tudi blesketáti -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) odbijati iskrečo se svetlobo: zlata verižica se mu blesketa na prsih; kako se vse blesketa; plitve lužice se blesketajo kot srebro blesketajóč se -a -e: blesketajoče se sablje
  10.      blisketáti se  -ám se tudi -éčem se in blisketáti -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu; morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti
  11.      brenketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) redko rožljati, žvenketati: dolgi meči so brenketali ob tlaku; brenketati s ključi
  12.      ceketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom ck: srake ceketajo // slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan
  13.      cepetáti  -ám nedov.) 1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami // nemirno prestopati se: cepetati od nepočakanosti 2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z nožicami cepetajóč -a -e: cepetajoč otrok
  14.      cingetáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) redko cingljati: zvončki cingetajo
  15.      cvenketáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji // povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo
  16.      cvrketáti  -ám nedov.) cvrčati: lastovke glasno cvrketajo / sveča dogoreva in cvrketa // cvrkati: škornji so cvrketali po tlaku
  17.      čeketáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom ček: sraka čeketa
  18.      čevketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) nar. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: v kuhinji so čevketale ženske (F. Godina)
  19.      čveketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) redko čvekati: ko so ženske nehale čveketati, se je oglasil še sam
  20.      deetatizácija  -e ž (á) odpravljanje, odprava etatizma: postopna deetatizacija; proces deetatizacije / deetatizacija železnice
  21.      deetatizírati  -am nedov. in dov. () odpravljati etatizem: deetatizirati gospodarsko upravljanje
  22.      dihetáti  -ám nedov.) nar. hitro, na kratko dihati: ali že se je sklonila nekam nad otroka, kakor da bi ga hotela pokriti, in začela .. dihetati in potihoma jokati (I. Potrč)
  23.      docvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: drevje docveta; pren. lepota ji docveta
  24.      dolétati  -am nedov. (ẹ̑) leteč dosegati cilj: ptice so doletale in odletale / race doletajo
  25.      drgetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA