Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

etati (51-75)



  1.      migetáti  -ám stil. -éčem nedov., ẹ́) hitro, lahno se premikati sem in tja: plamenček migeta v vetru / igle so ji urno migetale med prsti / ekspr. ranjeni golob je še migetal s perutmi je mahal // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde migetajo z jasnega neba ● pred očmi mi migeta zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje migetajóč -a -e: migetajoče listje; migetajoče zvezde
  2.      nablebetáti  -ám in -éčem dov., ẹ́) slabš. reči, povedati veliko nespametnega, nepremišljenega: nablebetal ji je vse mogoče neumnosti
  3.      nagnétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr. grmaditi, kopičiti: v razpravi nagneta preveč podatkov; za goro se nagnetajo sovražne čete
  4.      naklepetáti  -ám in -éčem dov., ẹ́) ekspr. reči, povedati veliko, navadno nepomembnega: kaj vse so ji naklepetale o njem / naklepetati novic o domačih naklepetáti se nagovoriti se: dovolj sva se naklepetala
  5.      nalétati  -am nedov. (ẹ̑) redko naletavati: sneg naleta že od jutra
  6.      nalétati se  -am se dov., tudi naletájte se; tudi naletála se (ẹ́) pog. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci do sitega naletali ∙ ekspr. danes sem se pa naletal po uradih imel sem veliko opravkov po uradih
  7.      nametáti  -méčem dov., namêči namečíte; namêtal (á ẹ́) 1. z metanjem spraviti kam: otroku nameče igrače in gre; iz podstrešja je nametal seno za konje; nametati na kup; nametali so poln pod snopja / nametati kamenje, prst v jamo / nametati omet na zid 2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: nametati misli na papir; na platno je nametal nekaj spačenih figur ● ekspr. nametal je obleko nase in zbežal hitro se je oblekel; ekspr. spet bi ti rad nametal peska v oči ti prikril resnico; pog., ekspr. nametal mu jih je po grbi, da je ves črn natepel, pretepel ga je nametán -a -o: na papirju je nekaj bežno nametanih stavkov; kup nametanih cunj / ekspr. poslopja so nametana brez reda
  8.      naplétati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. 1. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu napletajo; zanimalo ga je, kaj napletajo proti njemu / le kaj napletajo s tem upornikom nameravajo storiti // z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: napletal je prijateljstvo z njo; napletati spletke / vsak dan je napletal pot k njim je hodil 2. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjame mu vsega, kar napleta; znova je nekaj napletala o njem / večkrat je napletala pri njem sebi v korist govorila / napletati besedo, pogovor na politiko usmerjati, obračati 3. tepsti, pretepati: napletal je konja z bičem; napletali so ga po hrbtu ● star. vztrajno ga je napletala pregovarjala, prepričevala
  9.      našepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) ekspr. reči, povedati tako, da ni vsem znano: povedal ji je vse, kar so mu našepetali o njej našepetáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po šepetanju: ko se je našepetal z dekletom, je odšel domov
  10.      obétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil; obetati komu podporo, službo; obetal ji je zvestobo; obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme ∙ ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen // navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja 2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaj a) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo; kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kaže b) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan; njegova zunanjost ni obetala nič dobrega; nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh obétati se nav. 3. os. izraža verjeten nastop, uresničitev česa: obeta se vroč dan, nevihta / njihovi kulturi se obeta lepša prihodnost; obeta se mu uspeh; ekspr. obetajo se nam lepši časi obétati si pričakovati: od pogodbe si ne obetajo posebnih koristi; obetajo si boljše uspehe; publ. obetajo si še nove potresne sunke obetajoč -a -e: obetajoč nasmeh; obetajoč pisatelj, športnik; obetajoča kariera; prisl.: obetajoče se nasmehniti obétan -a -o: uresničitev že dostikrat obetanih reform
  11.      oblétati 1 -am nedov. (ẹ̑) star. obletavati: lastovke obletajo hišo / obletajo ga čudne misli / fant obleta sosedovo hčer / drevje se obleta / cvetje se obleta se osipa
  12.      oblétati 2 -am dov., tudi obletájte; tudi obletála (ẹ́) redko obleteti: ptica je obletala drevo / obletal sem vse trgovine, pa iskanega blaga nisem dobil / žuželke obletajo veliko cvetov
  13.      obmetáti  -méčem dov., obmêči obmečíte; obmêtal (á ẹ́) z metanjem spraviti na površino česa: igrišče so obmetali z razbitimi steklenicami; obmetali so ga s kepami ∙ ekspr. nasprotnika je obmetal z blatom osramotil
  14.      odcepetáti  -ám dov.) cepetajoč oditi: od jeze je zacepetala in odcepetala iz hiše / medved je odcepetal v gozd // ekspr. oditi: brata ni doma, odcepetal je v mesto
  15.      odcvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: lipa že odcveta; pren., ekspr. spoznala sta se v letih, ko je že odcvetala odcvetajóč -a -e: obstala sta pod odcvetajočo jablano; odcvetajoče lepotice
  16.      odlétati  -am nedov. (ẹ̑) odletavati: ptiči odletajo / kolesa odletajo od kamenja se odbijajo, odskakujejo
  17.      odmétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. odmetavati: odmetati nakopano zemljo / odmetati stare, neuporabne reči ● zastar. zaradi njegovega življenja ga odmeta odklanja, zavrača
  18.      odmetáti  -méčem dov., odmêči odmečíte; odmêtal (á ẹ́) 1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odmetati seno, zemljo; odmetati sneg izpred hiše 2. z metanjem narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odmetali so orodje in utrujeni sedli / letala so odmetala bombe spustila; ekspr. odmetala je s sebe vso obleko popolnoma se je slekla 3. izločiti kot neuporabno: odmetal je stare obleke; odmetati oškrbljeno posodo odmetáti se igr. dati, položiti na stran karto, ki ne daje možnosti vzetka: dobro se je odmetal
  19.      odpeketáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) peketaje se oddaljiti: konja sta odpeketala po gladki cesti / zajezdil je konja in odpeketal / ekspr. jutri odpeketa v tujino odide, odpotuje
  20.      odpetáti  -ám dov.) ekspr. oditi: naglo se obrne in odpeta; medved je odpetal v gozd
  21.      odplétati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odpletati kito, trak; jermeni na opankah so se začeli odpletati // odstranjevati iz česa spletenega: odpletati trakove iz kit ∙ s krvavečimi rokami je odpletal robidovje s sebe trgal, odvijal; publ. njeno otroštvo se je odpletalo v predmestju je potekalo
  22.      oklevetáti  -ám dov.) nav. ekspr. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: pred vso družbo jo je oklevetala
  23.      ométati 1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. čistiti z metlo, omelom: ometati dimnik, peč; ometati stene pred beljenjem // z ometanjem, pometanjem odstranjevati: ometati pajčevine, prah, saje ♦ čeb. ometati čebele s satja 2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: privzdignila je krilo, da ne bi ometala po tleh; dolga vrv ometa po zidu / maček jo je ometal z repom po nogah ● ekspr. kar naprej ometa okrog hiše hodi
  24.      ométati 2 -am nedov. (ẹ̄) delati, da se iz smetane izloči maslo; mesti: naučil se je ometati / ometati maslo
  25.      ométati 3 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. nar. ometavati: ko je ometal hišo, se je ponesrečil 2. star. obmetavati: ometali so ga s kamni in blatom / nasprotnike je ometal z najgršimi psovkami

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA