Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ester (167)
- éster -tra m (ẹ́) kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze; estri fosforjeve kisline ♪
- béšter -tra -o prid. (ẹ̄) star. prikupen, čeden: beštra nevesta ♪
- holesterín -a m (ȋ) med. holesterol ♪
- holesteról -a m (ọ̑) med. bela organska snov, ki se pri obolenju spreminja v žolčne kamne ali povzroča arteriosklerozo: količina holesterola v arterijah ♪
- méšter in mêšter -tra m (ẹ́; ē) nar. vzhodno mojster: mizarski, zidarski mešter / mešter pripovedovanja ♪
- orkéster -tra m (ẹ́) 1. večja skupina a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal ♦ muz. jazz orkester ki izvaja jazz b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev // ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester
čudovitih barv 2. muz. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester ♪
- péster -tra -o prid., péstrejši (ẹ́) 1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen: spored je bil dovolj pester; pestro delo; idejno, oblikovno pester / pestro življenje / pestra druščina // ki se po značilnostih zelo razlikujejo med seboj: ima pestre izkušnje; to so zelo pestra vprašanja / pestre barve 2. star. ki je zelo različnih barv; pisan: pestra preproga; pestra krila metuljev péstro prisl.: pestro oblečen ♪
- poliéster -tra m (ẹ́) kem. s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken ♪
- progesterón -a m (ọ̑) med. ženski spolni hormon, ki uravnava potek nosečnosti, ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: progesteron in estrogen ♪
- sekvéster -tra m (ẹ́) jur., nekdaj uradno določeno začasno upravljanje premoženja: postaviti podjetje pod sekvester // uradno določen začasni upravitelj premoženja: bil je sekvester tovarne ◊ med. odmrlo tkivo, zlasti kosti, sredi zdravega tkiva ♪
- seméster -tra m (ẹ́) šol. polovica študijskega leta, polletje: vpisati se v prvi semester; slušatelji tretjega semestra; oddati nalogo do konca semestra / poletni, zimski semester / žarg. ima osem semestrov prava ♪
- sestêrc tudi sestêrcij -a m (ȇ; é) num. srebrn rimski novec za dva in pol asa: denarij in sesterc ♪
- silvéster -tra m (ẹ́) pog. zadnji dan v letu: letos pride silvester na soboto / kam boste šli za silvestra silvestrovat ♪
- strážmešter -tra m (ȃ) star. stražmojster: z leti je napredoval do korporala in stražmeštra / orožniški stražmešter ♪
- šestér -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je šestih vrst: v tej vinski kleti prodajajo šestero vino ♪
- šesterák -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj ♪
- šestérec in šestêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov; kocka: narisati šesterec ◊ lit. verz s šestimi zlogi ♪
- šestérica -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: šesterica se je hitro vrnila / objavili so uvrstitev prve šesterice tekmovalcev // knjiž. skupina šestih enot: sestanek ministrov šesterice evropskih držav ♪
- šestérka -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: neločljiva šesterka / šesterka tekmovalk // v ruskem okolju šesterovprega: hitre četvorke in šesterke ♪
- šestérnik -a m (ẹ̑) knjiž. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi; sekstant: uporabljati šesternik in kompas ♪
- šestéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina šestih enot a) pri množinskih samostalnikih: palača ima šestero vrat b) pri drugih samostalnikih: predstavil ji je šestero svojih prijateljev ♪
- šestero... prvi del zloženk nanašajoč se na število šest: šesterodelen, šesterokoten ♪
- šesteroglásen -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za šest glasov: šesteroglasna skladba ♪
- šesterokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima šest kotov: šesterokotna luknja; šesterokotna miza ♦ geom. šesterokotna dvojna piramida; šesterokotna prizma; min. šesterokotni sistem sistem z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°; heksagonalni sistem ♪
- šesterokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima šest kotov: oglišča šesterokotnika / pravilni šesterokotnik ♪
1 26 51 76 101 126 151