Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

erudit (2)

1.      erudít  -a m (ȋ) knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: bil je velik erudit in esejist ♪
2.      eruditíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od erudicija: eruditivna obdelava snovi ♪