Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

erudicija (2)

1.      erudícija  -e ž (í) knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: delo priča o avtorjevi erudiciji; gledališka, znanstvena erudicija; erudicija literarnega zgodovinarja ♪
2.      eruditíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od erudicija: eruditivna obdelava snovi ♪