Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ero (3197)

1.      erodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino: potok, reka erodira strugo 2. med. povzročati plitko razjedo, zlasti na sluznici: vroča hrana erodira površino jezika erodíran -a -o: erodirana tla ♪
2.      erogén  -a -o prid. (ẹ̑) med. ki vzbuja spolno poželenje: erogena snov / erogene cone deli telesa, ki so posebno občutljivi za spolno draženje ♪
3.      êros  -a m (ȇ) knjiž. ljubezen, zlasti čutna: eros je elementarno človekovo doživetje; prebujajoči se eros; pesnikovo doživljanje erosa / delo je bilo zaigrano z resničnim poklicnim erosom ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju ♪
4.      erótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec ♪
5.      erótičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost erotičnega: erotičnost je v njem zelo razvita; prebujajoča se erotičnost pubertetnika / pesnikova erotičnost ♪
6.      erótik  -a m (ọ́) knjiž. 1. pesnik ljubezenskih pesmi: kot pesnik je izrazit erotik 2. kdor se ljubezensko, spolno čezmerno izživlja ♪
7.      erótika  -e ž (ọ́) knjiž. ljubezen, ki izvira iz razlike med spoloma: erotika je osrednji problem njegove poezije; neizživeta erotika / petošolska erotika; erotika v človekovem življenju / omamna slast erotike / površna erotika sentimentalnih romanov opisovanje, prikazovanje ljubezni ♪
8.      erotízem  -zma m (ȋ) med. bolezenska spolna sla ali vzdraženost ♪
9.      erotomán  -a m (ȃ) med. človek z bolezensko povečano spolno slo: bil je erotoman in uživač ♪
10.      erotomaníja  -e ž (ȋ) med. bolezensko povečana spolna sla ♪
11.      erozíja  -e ž (ȋ) 1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode: zavarovati zemljišče pred erozijo; voda si razširja podzemeljske kanale z erozijo; globinska erozija; erozija tal / glacialna, rečna erozija 2. med. plitka razjeda, zlasti na sluznici: ugotoviti erozijo na jeziku, na materničnem ustju ♪
12.      erozíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice ♪
13.      erozíven  -vna -o prid. (ȋ) geogr. erozijski: erozivna sila; erozivno delovanje ♪
14.      aero...  ali áero... in aêro... prvi del zloženk (ȃ; ȇ) 1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer 2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek ♪
15.      aeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje ♪
16.      aeróbika  -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike ♪
17.      aerobióza  -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika ♪
18.      áerodinámičen  in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo ♪
19.      áerodinámika  in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih ♪
20.      aerodróm  -a m (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom ♪
21.      aerodrómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik ♪
22.      aerofág  -a m (ȃ) med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo ♪
23.      aerofagíja  -e ž (ȋ) med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak ♪
24.      áerofotografíja  in aêrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka ♪
25.      áerofotogrametríja  in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226