Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ero (76-100)

76.      cicerónski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Ciceronu: ciceronski stil ♪
77.      cicerónski  -a -o [čiče-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na cicerone: ciceronska vodstva po muzejskih razstavah / ciceronska gostobesednost ♪
78.      cicerónščina  -e ž (ọ̑) ekspr. klasična latinščina: hvalili so njegov spis in njegovo ciceronščino ♪
79.      čeróvje  -a s (ọ̑) redko več čeri: divje, razjedeno čerovje ♪
80.      četvéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina štirih enot a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož // skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero ♪
81.      četvero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število štiri: četverodelen, četveronožec / četverospev, četverovprežen ♪
82.      četverobòj  -ôja m (ȍ ó) šport. tekmovanje štirih posameznikov ali moštev: plavalni četveroboj; četveroboj republik ♪
83.      četverodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) štiridelen: četverodelna omara ♦ bot. četverodelna plodnica ♪
84.      četveroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje ♪
85.      četveroglásje  -a s (ȃ) muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje ♪
86.      četverokápnica  -e ž (ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode ♪
87.      četverokót  -a m (ọ̄) 1. četverokotna ploskev: četverokoti njiv in travnikov 2. zastar. četverokotnik ♪
88.      četverokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima štiri kote: četverokotna gredica, ploskev / skozi okno pada četverokotna svetloba ♪
89.      četverokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima štiri kote: enakostranični, pravokotni, tangentni četverokotnik ♪
90.      četverokrák  in četverokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima štiri krake: četverokraka zvezda ♪
91.      četverolíst  -a -o prid. (ȋ ȋ) zastar. četverolisten ♪
92.      četverolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima štiri liste: četverolistni snopič ♦ bot. četverolistno cvetno odevalo ♪
93.      četveronóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri noge: četveronoga divjačina, žival / njegov četveronogi prijatelj ♪
94.      četveronóžec  -žca m (ọ̑) žival, ki ima štiri noge: urnega četveronožca ni zadel ♪
95.      četveronóžen  -žna -o prid. (ọ̄) redko četveronog: četveronožne živali ♪
96.      četveroógeln  -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) štirioglat: četveroogeln stolp ♪
97.      četveroógelnik  -a [gǝl] m (ọ̑) štirioglat predmet: kamnit četveroogelnik ♪
98.      četverooglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) štirioglat: četverooglata deščica ♪
99.      četveroréd  -a m (ẹ̑) četverostop: razvrstiti se v četverored; korakati v četveroredih ♪
100.      četverorób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri robove: četverorob les, steber ♦ bot. četverorobo steblo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226