Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ero (3.051-3.075)


  1.      zapirálnik  -a m (ȃ) priprava, s katero se kaj zapira: zapiralnik konzerv; zapiralnik za steklenice ♪
  2.      zapírnica  -e ž (ȋ) 1. knjiž. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje; šarnir: povezati plošče z zapirnicami 2. nar. severozahodno preprosta vrata, zapora: odriniti zapirnico in stopiti v stajo ♪
  3.      zapís  -a m (ȋ) 1. kar je zapisano: prebrati zapis; razbrati iz zapisa; najstarejši ohranjeni zapisi; to so prvi zapisi pesmi v slovenščini / cerkveni zapisi; pravni, uradni zapis / zapisi na robu opombe, pripisi // kar je prikazano s sistemom grafičnih znakov: priložiti izvidu zapis srčnega utripa; zapis potresnih sunkov / črkovni, notni, stenografski zapis / grafični zapis // navadno s prilastkom posnetek: zapis na magnetofonskem traku / filmski, fotografski, slikovni zapis; zvočni zapis 2. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti: napisati, sestaviti zapis o srečanju s pisateljem; objaviti zapis o poplavah v časopisu / dnevniški, priložnostni, spominski zapis; publicistični, satirični zapis // navadno s prilastkom krajša oddaja, ki ne prikazuje česa v celoti: posneti radijski, televizijski zapis o dogodku 3. glagolnik od zapisati: omogočiti natančen zapis pogovora; zapis črke, števila s svinčnikom; zapis dogodkov, misli, vtisov; zmotiti se pri zapisu po nareku / zapis prizora s kamero posnetek / naprave za zapis potresnih sunkov ● redko sestaviti zapis imen seznam, spisek ◊ elektr. zapis shranitev podatkov, informacij na ustrezno sredstvo, medij; lingv. zapis govora, intonacije; mat. desetiški zapis sistematična razstavitev števila na vsoto produktov števil od nič do devet in potenc števila deset ♪
  4.      zapísnik  -a m (ȋ) 1. sprotni uradni zapis o poteku kakega uradnega dogodka, sestanka: narediti, sestaviti zapisnik o čem; pisati zapisnik na sestanku; podpisati zapisnik; prebrati zapisnik; vnesti, zapisati kaj v zapisnik; zapisnik seje; zapisnik o volitvah; overovatelj zapisnika / pritožiti se na zapisnik; izjave očividcev so prišle v zapisnik / dobesedni zapisnik ki vsebuje dobesedne izjave udeležencev v (uradnem) postopku; cenilni zapisnik o opravljeni cenitvi; magnetofonski zapisnik ki je posnet na magnetofonski trak; simultani zapisnik ki se sestavlja, piše sproti ♦ jur. zapisnik o obravnavi, razpravi; med. obdukcijski zapisnik; šol. zapisnik o zaključnem izpitu // list, listi s takim zapisom: dati zapisnik komu v roke; vzeti zapisnik iz mape 2. zastar. seznam, spisek: sestaviti zapisnik dedičev, učencev 3. zastar. beležnica: vzeti zapisnik iz žepa; zapisati ime v zapisnik ♪
  5.      zaplívkati  -am dov. (ȋ) narahlo zapljuskati: voda v umivalniku zaplivka / z dlanjo zaplivkati po vodi // narahlo zavalovati: jezero je zaplivkalo ♪
  6.      zapoznélec  -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: ulice so bile prazne, zadnji zapoznelci so hiteli domov // kdor naredi kaj pozneje kot drugi; zamudnik: zapoznelci v uvajanju moderne tehnologije ● knjiž. bil je otrok zapoznelec starši so bili ob njegovem rojstvu že razmeroma stari ♪
  7.      zapráskati  -am dov., tudi zapraskála (á) 1. večkrat potegniti po čem a) z nohti, kremplji: pes je zapraskal po vratih; zapraskati se po glavi popraskati se b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: z nožem zapraskati po zidu 2. s tesnim dotikom delajoč razo, premakniti se po čem: drsalke so zapraskale po ledu 3. dati ostre, neprijetne glasove: v sobi je zapraskalo pero; žaga je komaj slišno zapraskala ● v grlu ga je nekaj zapraskalo mu povzročilo neprijeten, pekoč občutek; slabš. zapraskal je svoj podpis pod pogodbo podpisal se je ♪
  8.      zapréga  -e ž (ẹ̑) 1. oprema, s katero se žival, skupina živali zapreže: nadeti zaprego; potrgati zaprego; bleščeča zaprega 2. vprežena žival, skupina živali: zamenjati zaprego // žival, skupina živali z vozilom, pripravo, v katero je zaprežena: zaprega se pomika po cesti ♦ aer. letalska zaprega jadralno letalo in motorno letalo, ki jadralno letalo vleče 3. glagolnik od zapreči: zaprega vola v voz ♪
  9.      zapréti  -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala // z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti 2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo // narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož 3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti // na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo 4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja 5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik // narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko 6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih // narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik // narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most // narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem 7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet 8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet // publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja 9. poljud. povzročiti nenormalno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla ● ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; žarg., šport. zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti ◊ igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli zapréti se 1. preiti v visok, hribovit svet: tukaj se dolina zapre; svet se na severu zapre 2. z zaprtjem vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapreti se v hišo, sobo 3. ekspr. postati zadržan, nezaupljiv: družina se je zaprla pred njim / po prvih pesniških poskusih se je zaprl vase je prenehal izpovedovati svoja čustva, misli v pesmih; društvo se je preveč zaprlo samo vase je prekinilo, omejilo stike z drugimi ● krog plesalcev se je zaprl sklenil; bibl. nebo se je zaprlo za več mesecev ni deževalo več mesecev; evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več roditi; poljud. voda se mu je zaprla ne more več odvajati seča; publ. vrata razstave so se zaprla razstave ni več zapŕši zastar.: zaprši vrata, se ogleduje naokrog zapŕt -a -o 1. deležnik od zapreti: biti zaprt za samostanskimi zidovi; biti po nedolžnem zaprt; zaprta cesta, meja; zaprta steklenica; v kabinete zaprta znanost; gostilna je danes zaprta; zaprta vrata / kot opozorilo zaradi inventure zaprto 2. ki ima streho in stene: zaprti avtomobil; zaprta kočija / delati v zaprtem prostoru // ki ima razmeroma majhen vratni izrez: zaprta bluza; do vratu zaprta jopica // ki ima razmeroma majhno odprtino za obuvanje: zaprt čevelj 3. ki je od vseh strani obdan s čim: mesto z zaprtimi trgi; zaprto dvorišče / ta dolina je zelo zaprta 4. ki ima malo stikov z drugimi: zaprta družba; univerza ne sme biti zaprta organizacija / vase zaprta stroka 5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo samo določene osebe, člani: podrobnosti z zaprtega sestanka niso prišle v javnost; o tem bodo razpravljali na zaprti seji / počitniški dom zaprtega tipa / zaprta predstava / filmi za zaprt krog gledalcev / časopis je za pristaše take politike zaprt pristaši take politike ne morejo v njem sodelovati 6. knjiž. težko razumljiv: odprta in zaprta umetnost; zaprto pesništvo moderne dobe 7. ki ne izpoveduje svojih misli, čustev: tih, zaprt človek / vase zaprt otrok; preveč je zaprt sam vase 8. poljud. ki se nenormalno redko, težavno iztreblja: nosečnice so pogosto zaprte 9. strojn. ki je pri svojem zaključenem delovanju ločen od okolice: zaprt hladilni sistem pri avtomobilih; kroženje vode v zaprtem obtoku ● ekspr. stvari se vrtijo v zaprtem krogu potekajo tako, da njihove posledice povzročijo nove, nerešljive probleme; semafor je zaprt na semaforju sveti rdeča luč; knjiž. glasba je bila zanj zaprta knjiga mu je bila popolnoma nepoznana; publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena; ekspr. ta vrata so zanj za zmeraj zaprta to mu je nedostopno, nedosegljivo ◊ anat. zaprti prelom kosti prelom, pri katerem kost ne predre kože; bot. zaprti plod plod, ki ima osemenje; ekon. zaprti trg trg, ki ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem; fin. imeti zaprt žiro račun ne imeti pravice izplačevati z določenega žiro računa; geogr. zaprto morje morje, ki ga ožina loči od oceana; jur. zaprti kazenski poboljševalni zavod kazenski poboljševalni zavod s posebnim nadzorstvom in zavarovanjem; lingv. zaprti zlog zlog s soglasnikom za samoglasnikom; mat. zaprti interval interval, v katerem sta meji intervala vključeni; med. zaprta rana rana, ki se celi in iz nje ne teče več gnoj; šah. zaprta otvoritev otvoritev, ki se ne začne z dvojno potezo kraljevega kmeta; prisl.: zaprto se držati; sam.: ta roža cvete tudi v zaprtem v zaprtem prostoru; zaprti in obsojeni ♪
  10.      zarêči  -rêčem dov., tudi zarekó; zarêci zarecíte; zarékel zarêkla (é) po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti: zna zareči kačji pik // z besedami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: pri rojstvu mu je zarekla / ni je mogel pozabiti, zarekla mu je zarêči se 1. nehote reči, kar se ne namerava: zarekel se je in mu izdal skrivnost; v naglici se mu je zareklo // pomotoma reči kako besedo namesto druge: govoril je gladko, samo enkrat se mu je zareklo; oprostite, zareklo se mi je 2. ekspr. odločno izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zarekel se je, da jo bo dobil; zarekel se je, da jim ne bo povedal ● ekspr. danes so se vsi zarekli proti meni mi nasprotujejo, me onemogočajo zarečèn -êna -o: zarečena živina ∙ zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti ♪
  11.      zarèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče: izgovoriti zarek // urok: preklicati zarek 2. glagolnik od zareči: zarek bolezni / zareki zaradi prehitrega govorjenja ♪
  12.      zarés  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno: ni mogel videti, če so na odru zares jedli; ni zares pela, le usta je odpirala; ne dela se, zares spi; pazite, zdaj bo zares ustrelil // izraža skladnost trditve z resničnostjo: nisi se zmotila, zares je bila ona; poplava je zares uničila dolino, kot je pisalo; prav imate, zares je zamudil / če misliš, da je zares tako, zakaj čakaš 2. ekspr. zavzeto, odgovorno: vsake stvari se loti zares; učiti se bo treba bolj zares / zdaj bo šlo zares se bo zahtevala večja zavzetost, odgovornost; teh opozoril nihče ne jemlje zares jih ne upošteva; njihovo ponudbo je vzela zares ∙ ekspr. to je mislila na smrt zares zelo resno; norčevali so se iz njega, a tega ni vzel zares jim ni zameril; to je naredil bolj za šalo kot zares brez resnega namena 3. ekspr. izraža podkrepitev trditve: zares je bila razburjena; tega si zares ne bi smel privoščiti; to me zares veseli; čisto zares je slavna / zares škoda, da se je to zgodilo; nisem jaz kriv, zares ne 4. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: njegove pesmi so zares dobre; je zares velik talent / takih pomot si zares nihče ne želi; zares nikoli 5. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: lepo je, zares; zares, bil je hraber; zares, ti ga še ne poznaš; nisem jim verjel, zares; sam.: kje se pri tem človeku začenja šala in kje njegov zares ♪
  13.      zarézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala 3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo // rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les 4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago 5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal // povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo // ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale 6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok ● ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj zarézati se 1. zaradi teže, pritiska prodreti v kako snov: kolesa so se zarezala v sneg // ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnice so se mu zarezale v ramena; verige so se zarezale v zapestje / volu se je jarem zarezal v pleča 2. narediti se v površino česa: ostra črta se ji je zarezala med obrvmi; gube so se mu zarezale v čelo 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: marsikatera grenka izkušnja se je zarezala vanj / ta prizor se ji je za vedno zarezal v spomin; novo spoznanje se je zarezalo v njegovo zavest ∙ ekspr. vojna se je globoko zarezala v pisateljevo delo je močno vplivala nanj; ekspr. njene besede so se mu ostro zarezale v srce so ga zelo prizadele zarézan -a -o 1. deležnik od zarezati: zarezano deblo; globoko zarezana dolina reke; v usnje zarezane reže 2. ekspr. izoblikovan: poševno zarezane oči; ostro zarezane poteze okrog ust ♪
  14.      zarežáti  -ím dov., zarêži in zaréži; zarêžal in zaréžal (á í) 1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: mačka je zarežala in zapihala / pes je zarežal v prišleca 2. slabš. reči z odsekanim, zadirčnim glasom: general je srdito nekaj zarežal / namesto da bi odgovoril, je samo zarežal jezno zavpil // s predlogom odsekano, zadirčno spregovoriti s kom: zarežal je na sosedove otroke; jezno je zarežal nad dekletom zarežáti se ekspr. s široko odprtimi usti se zelo glasno zasmejati: ko so ga zagledali, so se vsi zarežali; dobrovoljno, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se zarežati / zarežati se na vsa usta // slabš. zasmejati se, posmehniti se: vsi so se zarežali njegovim nerodnostim; zarežal se mu je v obraz; prav nesramno se mu je zarežala ♪
  15.      zarobíti  in zaróbiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo 2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil 3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči ◊ les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino zaróbljen -a -o 1. deležnik od zarobiti: zarobljeni robci; zarobljena ruta 2. slabš. neuglajen, robat: imeli so ga za zarobljenega hribovca / ne zamerite mu teh zarobljenih besed // omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti ♪
  16.      zaróden 1 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarod, razmnoževanje: pešanje zarodne moči pri civiliziranih ljudstvih ♦ anat. zarodna plast kože spodnja plast povrhnjice; biol. zarodna celica spolna celica; zarodna plast celična plast gastrule; notranja, vmesna, zunanja zarodna plast notranja, vmesna, zunanja plast celic gastrule; bot. zarodni brstič brstič, s katerim se rastline nespolno razmnožujejo; zarodna čebulica čebulica, s katero se rastline nespolno razmnožujejo ♪
  17.      zarogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel 2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila // upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti // razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil ♪
  18.      zarotílen  -lna -o prid. (ȋ) po ljudskem verovanju s katerim se zaroti: zarotilne besede / zarotilni obrazci zarotitveni obrazci ♦ rel. zarotilna molitev molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha ♪
  19.      zarotíti  -ím dov., zarótil (ȋ í) 1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi: zarotim te na tvoje poštenje in ljubezen, da o tem ne govoriš / zarotila jih je, naj bodo mirni proseče rekla 2. po ljudskem verovanju izgovoriti določene besede, narediti določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: znal je zarotiti hudo uro; zarotiti zlo usodo // začarati: čarovnica ga je zarotila v kamen zarotíti se knjiž. priseči, zakleti se: oče se je zarotil, da sinu ne bo prepustil kmetije; zarotil se je, da nikoli več ne bo šel v gostilno ∙ vse se je zarotilo proti njemu vse okoliščine so zares neugodne, vsi mu nasprotujejo; zastar. zarotili so se zoper vse, kar je tujega trdno so sklenili tujemu nasprotovati, tuje iztrebljati ♪
  20.      zarotoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: zarotovalec ni imel več moči / zarotovalec zla ♪
  21.      zarotovánje  -a s (ȃ) 1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: obvladati sovražne sile z zarotovanjem; zarotovanje hude ure // besede, s katerimi kdo roti: zasikal je proti njemu zarotovanje 2. rel. izganjanje hudobnega duha: obredi zarotovanja // molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha; zarotilna molitev: govoriti, uporabljati zarotovanja ♪
  22.      zarúčen  -a -o prid. (ū) nar. severozahodno skodran, kodrast: imeti zaručene lase ♪
  23.      zasánjati  -am dov. (á) 1. začeti sanjati: komaj se je ulegel, že je zasanjal; zasanjal je, da nekam pada / z notranjim predmetom zasanjati sanje 2. ekspr. ustvariti v sanjah, mislih: prizadeval si je uresničiti, kar je zasanjal; življenje je zasanjal vse drugače / zasanjati si pesem izmisliti si, ustvariti ● ekspr. ali imaš vročino? Ne, je zasanjal zamišljeno, duševno odsotno odgovoril zasánjati se ekspr. priti v stanje, ko se zaradi intenzivnih predstav, želj, ki navadno niso osnovane na resničnosti, preneha spremljati dogajanje okoli sebe: zasanjati se ob poslušanju glasbe / knjiž. zasanjati se v prihodnost zasánjan -a -o: zasanjan fant; zasanjan v svoj svet; zasanjane oči ∙ ekspr., redko zasanjano jezero ki vzbuja, povzroča zasanjanost; prisl.: zasanjano gledati ♪
  24.      zasénčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci: zasenčiti cvetočo lončnico; zasenčiti sadike z vejami / zasenčiti si oči z dlanjo, roko 2. dati, narediti senco: oblak zasenči jezero; drevo zasenči zelenico pred hišo / klobuk mu je zasenčil obraz // s kako pripravo, nameščeno na določeno mesto, narediti, povzročiti, da se svetloba v določeni smeri ne širi: zasenčiti svetilko 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: žalost mu zasenči obraz // narediti, povzročiti, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: nič ni moglo zasenčiti njegove ljubezni / občutek krivde mu je zasenčil dušo / nesrečni dogodek mu je zasenčil duha 4. ekspr. povzročiti, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta dogodek je zasenčil vse druge / s svojim uspehom zasenčiti sošolce ◊ avt. zasenčiti žaromete preusmeriti snop svetlobe tako, da osvetljuje cesto približno 30 m naprej zasénčen -a -o: zasenčen del odra; od žalosti zasenčen obraz ♦ avt. zasenčene luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; med. zasenčena pljuča pljuča z bolezensko spremembo, vidno na rentgenskem posnetku kot ena ali več svetlih lis; rad. zasenčen kraj kraj, kjer je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen ♪
  25.      zasípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero // ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom // nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje // s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki // 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo zasípan -a -o: zasipan predel ♪

   2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA