Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ero (176-200)


  1.      hetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen ♪
  2.      heterodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta ♪
  3.      heterodoksíja  -e ž (ȋ) rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka ♪
  4.      heterofoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo ♪
  5.      heterogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen ♪
  6.      heterogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva ♪
  7.      heterogénski  -a -o prid. (ẹ̑) redko heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi ♪
  8.      heterogoníja  -e ž (ȋ) zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh ♪
  9.      heteromórfen  -fna -o prid. (ọ̑) biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina ♪
  10.      heteromórfnost  -i ž (ọ̑) biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika ♪
  11.      heteronómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika ♪
  12.      heteronomíja  -e ž (ȋ) knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud ♪
  13.      heteropoláren  -rna -o prid. (ȃ) 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez ♪
  14.      heteroseksuálen  -lna -o prid. (ȃ) med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos ♪
  15.      heterosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas ♪
  16.      heterotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno ♪
  17.      heteróza  -e ž (ọ̑) biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze ♪
  18.      heterózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj ♪
  19.      heterozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica ♪
  20.      hieroglíf  -a m (ȋ) 1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife // mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi 2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov ♪
  21.      hieroglífen  -fna -o (ȋ) pridevnik od hieroglif: hieroglifna pisava ♪
  22.      hieroglífski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom ♪
  23.      hiperón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od protona ♪
  24.      holesteról  -a m (ọ̑) med. bela organska snov, ki se pri obolenju spreminja v žolčne kamne ali povzroča arteriosklerozo: količina holesterola v arterijah ♪
  25.      interferométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje na osnovi interference svetlobe, radijskih valov: meritve majhnih premikov z interferometrom ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA