Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

erg (49-73)



  1.      fíberglas  -a [bǝr] m () kem. umetna snov iz steklenih vlaken in umetne smole: skakalna palica iz fiberglasa
  2.      hídroenergétika  -e ž (-ẹ́) dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah: obstajajo ugodni pogoji za razvoj hidroenergetike // nauk o tem: ukvarja se s teoretičnimi problemi hidroenergetike
  3.      hídroenergétski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na hidroenergetiko: hidroenergetski objekti; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto / hidroenergetska osnova gospodarstva
  4.      hídroenergíja  -e ž (-) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije
  5.      ínterglaciál  -a m (-) geol. vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama, medledena doba: favna interglaciala
  6.      ínterglaciálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na interglacial: interglacialni sedimenti / interglacialna doba interglacial
  7.      konvergénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zmanjševanje razlik, ki delijo kaj enotnega, zbliževanje: prišlo je do konvergence v razvoju / konvergenca mnenj ◊ biol. razvoj organizmov različnih vrst v isto smer; med. hkratno premikanje zrkel na notranjo stran
  8.      konvergénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od konvergenca: konvergenčni razvoj
  9.      konvergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je ali postaja vedno bolj podoben: mnenja so bila zelo konvergentna / razvoj kulturnega življenja je šel v konvergentni smeri ◊ biol. konvergentni razvoj organizmov; fiz. konvergentni žarki žarki, ki se zbližujejo v isto točko; mat. konvergentna vrsta vrsta, ki ima vsoto; konvergentno zaporedje zaporedje, ki ima limito
  10.      konvergéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost konvergentnega: konvergentnost mnenj
  11.      konvergírati  -am nedov. () knjiž. biti ali postajati vedno bolj podoben; iti skupaj, zbliževati se: njihovi interesi konvergirajo / vprašanje je, koliko literarne tendence mlajših pisateljev še konvergirajo s splošno družbeno podobo časa ◊ fiz. žarki konvergirajo se zbližujejo v isto točko; mat. zaporedje konvergira
  12.      láčenbêrgar  tudi láčenpêrgar -ja [čǝn] m (á-) star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega: ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja / v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji
  13.      nêrga  in nérga -e ž (; ẹ̑) slabš. kdor (rad) nerga: pustite doma vse nerge in večne nezadovoljneže; on je prava nerga
  14.      nergáč  -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) nerga: bil je velik zbadljivec in nerg
  15.      nergánje  -a s () glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje
  16.      nergáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na nergače: nergaško ravnanje, vedenje / nergaški obraz / nergaški človek nergav
  17.      nergáštvo  -a s () nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje: z nergaštvom ne boste spremenili položaja
  18.      nergáti  -ám nedov.) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas
  19.      nergàv  -áva -o prid. ( á) nav. slabš. ki (rad) nerga: nergav človek; bil je siten in nergav
  20.      nergávost  -i ž (á) nav. slabš. lastnost nergavega človeka: njegova nergavost je že zoprna; s svojo nergavostjo jezi ljudi
  21.      obnergáti  -ám dov.) nav. slabš. z nerganjem izraziti nejevoljo nad čim: mladi vse obnergajo, kar je bilo pred njimi
  22.      pergamén  -a m (ẹ̑) zastar. pergament: pisati na pergamen / pergamen s pečatom
  23.      pergaménast  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. pergamentast: stara pergamenasta polt
  24.      pergamènt  -ênta m ( é) nestrojena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje: pisati na pergament; njegova koža je bila suha kot pergament / v pergament vezana knjiga // ekspr. stara listina, zapis: težko berljiv pergament; orumeneli pergamenti
  25.      pergamêntast  -a -o prid. (é) ekspr. podoben pergamentu: pergamentasta krila žuželk / starec z nagubano, pergamentasto kožo

   1 24 49 74 99 124 149 174 199 224  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA