Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

eram (151-175)


  1.      splòh  prisl. (ȍ) 1. izraža splošno veljavnost povedanega: to so sploh znane besede; otrokom sploh marsikaj lahko spregledamo; takšne knjige berejo redki in sploh mlajši 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli: pred očmi nam ni posameznik, ampak človek sploh; navdušen je za poezijo in za umetnost sploh; govori o gospodarstvu sploh in še posebej o kmetijstvu ♦ lingv. dvorana pomeni večji, zaprt prostor sploh izraža splošnost pomena razlagane besede 3. pog., ekspr., pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: rekel ji je, da je neumna gos, koza in sploh; postregli so nam z mesom, pecivom in vinom in sploh / zahvaljujem se vam za požrtvovalnost, medsebojno razumevanje in sploh / drveli so skozi ovinke in mimo skal in oh in sploh 4. ekspr. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; sploh pa rajši vidim, da odidete domov / nisem je iskal, sploh se niti spomnil nisem nanjo; da je to namenjeno materam, sploh ni treba posebej poudarjati / sploh (ti) ni kaj reči. Lepa si / v vezniški rabi kar naprej sitnari, sploh si samo domišlja, da je bolan / v medmetni rabi potepal sem se po mestu, obhodil obzidje, stikal v arhivu, sploh, nisem se dolgočasil 5. nav. ekspr., navadno v vprašalnih, odvisnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša: kako je to sploh mogoče; kdo pa ste sploh vi; sprašujem se, kaj sploh delam tukaj; si danes sploh kaj jedel; ali sploh veste, kdaj pride; naj bo vesel, da sploh še živi / to je največ, kar se sploh da doseči; kot voditelj mora še sploh biti za zgled; elipt.: pretepel je fanta, potem pa začel razmišljati, zakaj ga je sploh; imela je prijeten glas, lepo postavo, obraz pa sploh // v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: ponoči sploh ne gre od doma; take pohvale sploh ne zasluži; vsega tega takrat sploh še ni bilo / povabil jo je na ples, a je rekla, da sploh ne pleše; kako pa tvoj prijatelj? Sploh se ne oglasi, sploh ne vem, kje je / bila je huda nesreča: pet mrtvih, da o ranjenih sploh ne govorimo; si dolgo čakal? Sploh ne ● star. ta teden bodo sploh začeli trgati povsod; vsi; ekspr. takšni izzivi so vedno zdrava in koristna stvar, sploh pa za mladega človeka izraža omejevanje na najpomembnejše; ekspr. sploh pa, ali je to važno izraža podkrepitev trditve ♪
  2.      stánje 1 -a s (ā) navadno s prilastkom 1. kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi se a) na kvaliteto, uporabnost, sposobnost obstajanja česa: stanje hiše po potresu; stanje vozila ob prevzemu; vzdrževati orodje v dobrem stanju; sadje je v takem stanju, da ga je treba takoj porabiti / z oslabljenim pomenom stanje posevkov je po zadnjem dežju boljše posevki so po zadnjem dežju boljši b) na telesne ali duševne sposobnosti, funkcije koga: kontrolirati stanje bolnika po operaciji; ranjenec je v kritičnem stanju / duševno in telesno stanje; zdravstveno stanje otroka ob vpisu v šolo c) na količino, množino česa: stanje zalog se ni spremenilo; nadzorovati stanje vode ob deževju / število dispanzerjev se je v primerjavi s predvojnim stanjem podvojilo številom / gmotno stanje se mu je izboljšalo / nespremenjeno številčno stanje otrok v razredu število // kar je v kakem času pri čem določeno z razmerami, okoliščinami, kakimi dejstvi sploh: poročati o stanju na fronti; zahtevati podatke o stanju v podjetju / stanje v kmetijstvu se izboljšuje; povzročil je nesrečo, ker ni upošteval stanja na cesti; izgubiti pregled nad gospodarskim in političnim stanjem v državi / stanje v ozračju 2. kar nastopi pri kom kot posledica določenega duševnega ali telesnega dogajanja: bil je potrt in bal se je, da bo to stanje dolgo trajalo; spal je in v tem stanju so ga ujeli; bolezenska stanja; zbuditi koga iz hipnotičnega stanja; stanje nezavesti / vznes. njegova žena je v blagoslovljenem stanju noseča / z oslabljenim pomenom: biti v budnem stanju buden; narediti kaj v vinjenem stanju vinjen // kar nastopi pri čem, kje kot posledica določenega dogajanja, procesa, dejstev sploh: v podjetju je zavladala zmeda in to stanje je bilo težko odpraviti; anarhično stanje v družbi; brezvetrno stanje / obdelovati jeklo v razžarjenem stanju / publ., z oslabljenim pomenom: tovornjak je v nevoznem stanju nevozen; tehtati kaj v suhem stanju suho; stanje muževnosti pri drevju muževnost / izjemno ali izredno stanje v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine; obsedno stanje v nekaterih državah v katerem na določenem področju vojaška uprava zamenja civilno oblast 3. fiz., kem., v zvezi agregatno stanje vsaka od možnosti pojavljanja snovi, določena z gibanjem molekul, atomov: plinasto, tekoče, trdno agregatno stanje ● neustalj. včeraj ni bil v stanju napisati pisma ni bil sposoben, ni mogel ◊ fin. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem; fiz. breztežnostno stanje stvari; jur. brezustavno stanje; osebno stanje pravno pomembne značilnosti osebe glede na spol, starost, državljanstvo; lingv. glagoli stanja glagoli, ki ne izražajo dejanja ali procesa; v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; polit. brezdržavno stanje; zool. letargično stanje živali ♪
  3.      stópati 1 -am nedov. (ọ̄) 1. delati korake: otrok stopa okorno, počasi; previdno stopaj, da ne padeš / na desno nogo še ne sme stopati prenašati teže pri hoji, stanju; stopati na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotikati podlage // dajati, polagati nogo na kaj, kam zlasti pri hoji: ne stopajte na gredice in zelenice; počasi je stopal na kline lestve; trdo stopati; stopal je tiho kot mačka 2. s korakom, koraki začenjati biti kje: stopali so na klop, da bi bolje videli; drug za drugim so stopali na oder; stopali so predenj in ga pozdravljali // iti, hoditi: počasi je stopal proti hiši; stopal je na čelu kolone, ob vozu; stopali so po strmi stezi / stopal je s hitrimi koraki; pren. stopati po poti napredka 3. pojavljati se zlasti na površju: pot mu je stopal na čelo / solze ji stopajo v oči 4. z oslabljenim pomenom začenjati biti v kakem obdobju: z jutrišnjim dnem stopamo v novo leto; stopa v dvajseto leto življenja pred kratkim je bil star devetnajst let // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: pri tej starosti delavci stopajo v pokoj; nepremišljeno stopati v zakon se poročati / publ. delavci so stopali v gladovne stavke so začenjali z gladovnimi stavkami 5. postajati član česa: pionirji so stopali v mladinsko organizacijo / stopati k partizanom, pog. v partizane 6. ekspr. začenjati delovati na kakem področju: s tem romanom stopa pisatelj v slovensko književnost ● knjiž. stopati na plan izkazovati, uveljavljati se; ekspr. stopati komu na pot ovirati ga pri kaki dejavnosti, delu; publ. mladi pisatelji stopajo na prizorišče se začenjajo pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. pred javnost stopa že s četrto knjigo izdal je že četrto knjigo; ekspr. kri ji rada stopa v glavo, lica večkrat, hitro zardeva; ekspr. vino mu je stopalo v glavo ga je (nekoliko) upijanjalo; stopati v korak premikati se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. stopati v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; publ. socialni problemi stopajo v ospredje postajajo pomembni, pereči; publ. v vojnem času stopajo osebne težave v ozadje izgubljajo pomembnost, vrednost stopáje knjiž.: stopaje v vlak, se je poslavljala; hodil je, stopaje po celih podplatih stopajóč -a -e: hodil je tiho, stopajoč po prstih; stopajoč po stopnicah, ga je srečal ♪
  4.      strígoš  -a m (ȋ) zool. velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo ♪
  5.      šentflorjánski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ȃ) iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar) ♪
  6.      švígašvága  -e in -a m (ȋ-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga ♪
  7.      táktika  -e ž (á) 1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika ♦ voj. taktika partizanskega bojevanja // veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja ∙ ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja ♪
  8.      teatralizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. oblikovati, predstavljati s teatralnimi, gledališkimi sredstvi: dramatik, igralec, režiser je prizor teatraliziral 2. ekspr. nastopati teatralno, preračunano na učinek: ženska rada teatralizira teatralizíran -a -o: teatraliziran prizor; teatraliziran igralski temperament ♪
  9.      témpera  tudi têmpera -e ž (ẹ̑; ȇ) um. 1. barva, pri kateri se za vezivo uporablja emulzija: slikati s temperami; debel namaz tempere / plakatna tempera vodena barva za plakate 2. slikarska tehnika, pri kateri se slika s temi barvami: slikati v temperi // slika v tej tehniki: razstava olj in temper; neskl. pril.: tempera barve; tempera tehnika ♪
  10.      težkokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž. miren, nerazburljiv, vztrajen: težkokrven človek; biti, postati težkokrven ● knjiž., redko težkokrvna otožnost melanholija ◊ psih. težkokrvni temperament temperament, za katerega so značilne počasnost, neživahnost, nagnjenost k otožnosti, potrtosti ♪
  11.      tlà  tál [tau̯ in tal] s mn., mest. tléh, or. tlémi tudi tlí (ȁ á) 1. površina, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: tla se majejo, tresejo; tla so se pod težkim bremenom udrla; plavalec je začutil tla pod nogami dno; krilo ji sega do tal; žoga se je odbila od tal; pest ga je tiščala k tlom; pasti, sesti na tla; vreči kaj ob tla; s peto udariti ob tla; gledati v tla; ležati na tleh; razliti, razsuti kaj po tleh; pri tleh piha; mrzla, spolzka, suha tla / stopiti na mesečeva tla; pren. postaviti sklepanje na trdna tla 2. spodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi: čistiti, loščiti tla; obložiti tla s keramičnimi ploščicami; zavesa sega od stropa do tal; čevlje je pustil v veži na tleh / umazana tla vagona / betonska, kamnita, parketna tla 3. zemeljska površina kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: konj je s kopitom kopal tla; sneg je pokril tla; veje segajo do tal; letalo se je dvignilo s tal; padel je z vrha strehe na tla 4. trdna plast pod zemeljsko površino: voda izpodkopava tla; iz tal molijo skale; rečna struga se vse globlje zajeda v tla; sledovi potresa so vidni v tleh; naplavinska, ognjeniška tla // vrhnji del te plasti, ki omogoča uspevanje rastlin: tla brez gnojenja se kmalu izčrpajo; obdelati, prekopati tla; osiromašiti tla s sekanjem gozdov; mlado rastlinje poganja iz tal; prepustna, prhka, zbita tla; sestava, vrste tal / apnena, lapornata, peščena tla; gozdna tla; nerodovitna, rodovitna tla; to cvetje dobro uspeva v vrtnih tleh; pren. take razmere so bile plodna tla za razcvet umetnosti 5. navadno s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi: kraška, močvirna, puščavska tla; ravninska tla; oblikovanost tal / ekspr.: zapustiti domača tla domovino; življenje na tujih tleh v tujini / publ., z oslabljenim pomenom: napredno gibanje se je širilo zlasti na univerzitetnih tleh na univerzi; predsednik je pozdravil goste na tleh Jugoslavije v Jugoslaviji 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do tal popolnoma, čisto: do tal porušiti; hiša je zgorela do tal; do tal razrvani temelji družbe / do tal se priklanjati zelo 7. ekspr., v povedni rabi, v zvezi na tleh izraža zelo nizko stopnjo: disciplina je na tleh; vse naše delovanje je bilo takrat še na tleh / država je gospodarsko na tleh ● ekspr. tla mu gorijo pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bilo je čisto, da bi lahko jedel s tal zelo čisto; ekspr. spraviti koga na tla preprečiti mu odpor, samostojno delovanje; ekspr. izginil je, kot da bi se v tla pogreznil, udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. sunil sem ga, in že je bil na tleh je padel na tla; ekspr. misliš, da denar po tleh pobiram da ga na lahek način zaslužim; star. stanovati pri tleh v pritličju; ekspr. bombni napad je izravnal mesto s tlemi popolnoma ga je porušil; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedel resničnosti, mogočega, dovoljenega; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem ◊ agr. humozna tla ki vsebujejo veliko humusa; lahka z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi, težka tla z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. nosilna tla ♪
  12.      tlák 2 -a m (ȃ) 1. obloga na trdni, utrjeni površini, namenjeni za hojo, vožnjo: narediti, obnoviti, poškodovati tlak; polagati tlak; betonski, kamnit, opečnat tlak; tlak iz keramičnih ploščic; kocke za tlak / hoditi po tlaku / cerkveni tlak; cestni tlak // del te obloge, navadno iz betona, za nameščanje, pritrjevanje talnih oblog: hiša še nima tlakov / brusiti, izravnavati tlake ♦ grad. venecijanski tlak 2. zastar. tla, pod: otrok se je igral na ilovnatem tlaku v hiši 3. zastar. pločnik: stopati po tlaku ob hišah ♪
  13.      tóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ́) 1. ki ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike: dela sta povezana s togim drogom; toga prema; krila letala niso popolnoma toga / togi spoj; toga zveza med elementi // ki se nerad, težko upogiba, pregiba: togi lasje; tog papir; togo blago 2. težko, počasneje gibljiv: togi prsti; tog vrat; od dolgega sedenja je postal ves tog; od mraza toge noge / togi gibi; toga drža telesa 3. ki ni sposoben prilagajati se času, razmeram: tog človek; po značaju je zelo tog / togi predpisi; toga politika; togo, neživljenjsko stališče // ki izraža, kaže nesproščenost, (pre)veliko zadržanost: tog nastop; togo vedenje 4. ki glede na izrazna sredstva ne kaže velike pestrosti, izoblikovanosti: togo pisarniško izražanje; dogajanje v filmu je preveč togo / geometrijsko toga razporeditev ◊ avt. toga obesa obesa, ki je v neposredni povezavi z obeso kolesa v paru; fiz. togo telo telo, ki pod vplivom sile ne spremeni svoje oblike; mehanika togih teles; tekst. toga igelnica tógo prisl.: togo se držati česa; togo prikloniti se, sedeti ♪
  14.      toleránčen  -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na toleranco: tolerančna stopnja 2. med. ki ga organizem prenese brez (večjih) negativnih posledic: tolerančna doza zdravila, sevanja ● zastar. tolerančna hiša javna hiša ◊ teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; zgod. tolerančni patent v stari Avstriji zakon, izdan leta 1781, s katerim je protestantom, kalvincem in pravoslavnim dovoljeno zasebno opravljanje bogoslužja ♪
  15.      trákast  -a -o prid. (ȃ) podoben traku: trakast vzorec; rastlina s trakastimi listi / trakasta oblika ♦ arheol. trakasta keramika keramika iz starejšega dela mlajše kamene dobe s trakastimi vzorci; fiz. trakasti spekter spekter s skupki velikega števila črt v majhnih razmikih; metal. trakasta struktura struktura, pri kateri so kristali raztegnjeni v smeri valjanja; petr. trakasta tekstura tekstura, pri kateri so minerali razporejeni po trakovih ♪
  16.      trenútek  -tka m (ȗ) 1. zelo kratek čas: trenutek mine; kratek, knjiž. bežen trenutek; trenutek nepazljivosti in zgodila se je nesreča; trenutek tišine / vse skupaj je trajalo samo trenutek; zabliskalo se je in čez trenutek zagrmelo; umolkniti za trenutek; trenutek pozneje je odšel / potrpi še nekaj trenutkov malo / na trenutke je pri zavesti kdaj pa kdaj za zelo kratek čas; v trenutku je ustavil zelo hitro; v trenutku se vrnem takoj / kot vljudnostna fraza: trenutek počakajte, prosim; trenutek, nekaj ti moram povedati; oprostite (mi) za trenutek // navadno s prilastkom čas, ki se zdi zelo kratek: vsak prost trenutek porabi za učenje; ekspr. srečni, svetli, temni trenutki življenja; trenutek olajšanja, slabosti, dobre volje; ugodje trenutka in trajnejše ugodje / ekspr. to je trenutek, ki človeku ostane za vedno doživetje 2. točka, kratek čas v neomejenem trajanju: nastopil, prišel, knjiž. napočil je trenutek izstrelitve rakete; izbrati, zamuditi pravi trenutek za odriv; tisti trenutek, v tistem trenutku se je spomnil na mater tedaj; ozrl se je in tisti trenutek, v tistem trenutku je počilo istočasno 3. s prilastkom kratko omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: prelomni trenutki v življenju naroda; to je zgodovinski trenutek / publ. prikazati gledališki, politični trenutek sedanje razmere v gledališču, politiki / taka politika je v sedanjem trenutku nevarna v sedanjih razmerah; v tem trenutku zamenjava ni primerna ● ekspr. ne dajo mu niti trenutka miru prav nič; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; ekspr. niti trenutek ga ni skrbelo sploh ga ni skrbelo; ekspr. od trenutka do trenutka je hrup naraščal hitro; ekspr. nima mirnega trenutka nikoli nima miru; ekspr. prvi trenutek, v prvem trenutku ni dojel, kaj se je zgodilo takoj; ekspr. ta trenutek, vsak trenutek lahko pride v zelo kratkem času, takoj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; ekspr. predati se veselemu trenutku popolnoma doživljati veselo razpoloženje; ekspr. vsak trenutek te lahko doleti nesreča kadarkoli; ekspr. z vsakim trenutkom je slabše hitro se slabša; ekspr. prišel je zadnji trenutek komaj še pravočasno; ekspr. biti do zadnjega trenutka pri zavesti do smrti; ekspr. zagrenila mu je vsak trenutek življenja vse življenje ◊ psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda ♪
  17.      trézen  -zna -o prid., tréznejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ni pod vplivom alkoholne pijače: strežejo le treznim gostom; trezen voznik vidi prometni znak prej kot pijan; malokdaj je trezen; trezna družba // ki izraža tako stanje: njegov pogled ni bil več trezen 2. nav. ekspr. ki ravna razsodno, preudarno: trezen človek bi ravnal drugače; na tako treznega fanta se lahko zaneseš; to so bili poslovni, trezni ljudje / biti razumska, trezna narava // nav. ekspr. ki vsebuje, izraža razsodnost, preudarnost: imeti trezne nazore; trezen pogled na svet; biti sposoben trezne presoje; trezno sprejemanje vsega novega / ekspr.: narediti trezen načrt uresničljiv; voditi trezno politiko skladno z razmerami / odločiti se po treznem premisleku ● ekspr. imeti, ohraniti trezno glavo biti, ostati razsoden, preudaren; zastar. trezna enonadstropna hiša preprosta; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje trézno prisl.: trezno kaj oceniti, premisliti; trezno ravnati; bil je trezno misleč človek; članek je pisan trezno ♪
  18.      triêra  -e ž (ȇ) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel, troveslača: triera je odplula; napadati s trierami ♪
  19.      tripóljski  in trípoljski -a -o prid. (ọ̑; ȋ) arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura ♪
  20.      ujéti  ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ́ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela / ujeti konja za povodec 2. prijeti, zgrabiti kaj a) kar se odmika: komaj je ujel klobuk, ki ga je odnesel veter; krožnik bi padel na tla, če ga ne bi ujel / ujeti utapljajočega se in ga potegniti iz vode b) kar se približuje: ujel je ključ, ki so mu ga vrgli skozi okno; zagnal je palico v zrak in jo spet ujel; ujeti žogo / pes je z gobcem spretno ujel kos mesa / z drogom ujeti plavajoče deblo / ujele so ga veje, sicer bi padel // narediti, da se kaj premikajočega se kje zbere: ujeti kri v nastavljeno posodo / ujeti curek v dlan / megla ujame strupene pline zadrži; priprava ujame večino dima in saj prestreže, zaustavi 3. prijeti, zgrabiti kaj, kar se premika, giblje: dojenček je ujel obešeno ropotuljico; ujeti nihajočo vrv / ujel je njeno roko in jo poljubil / otrok je ujel mater za krilo // ekspr. zajeti (kak predmet v tekočini): ujeti fižol, košček mesa v juhi; z žlico ujeti cmok 4. z iskanjem, zasledovanjem priti do živali z določenim namenom: lovci so ujeli pet zajcev in dva fazana; ujeti bolho, metulja; ujeti divjo žival in jo udomačiti; ujeti polha, raka, ribo; ujeti leva za živalski vrt / ujeti na limanice; ujeti na past, v past; ujeti v mrežo, z mrežo / mačka ujame miš // z iskanjem, zasledovanjem priti do koga in mu odvzeti svobodo: ujeti pobeglega kaznjenca; ujeti sovražnega vojaka / ujeti divjega lovca; ujeti tihotapca, vohuna 5. s prislovnim določilom dobiti koga pri opravljanju dejanja, ki ga želi prikriti: ujeti tatu pri dejanju / ujeti učenca pri prepisovanju; ujel se je pri razmišljanju o dekletu 6. ekspr. z zvijačo, premeteno dobiti koga v položaj, ko ne more več zanikati, da dela, kar izraža dopolnilo: ujel sem ga, da laže / ujeti koga na laži / zasliševalec ga je na različne načine skušal ujeti; ujeti koga v protislovje / ujeti goljufa, lažnivca 7. ekspr. navadno z zvijačo dobiti, pridobiti koga za določeno odločitev, kar omeji njegovo svobodno voljo: ujeti koga na prazne obljube; ujeti koga s svojo lepoto, zgovornostjo 8. biti uspešen v prizadevanju dohiteti koga a) ki se oddaljuje: avtomobilist, tekač je pred ciljem še ujel prvega; s kolesom je kmalu ujel soseda, ki je šel peš / ujeti rep kolone b) ki je glede na kakovost, uspeh spredaj: ujeti predzadnje, vodilno moštvo; ujeti koga po številu zmag, po točkah // narediti to, kar bi se že moralo narediti: ujeti zamujeno 9. biti uspešen v prizadevanju ne zamuditi a) prometnega sredstva: če hitro stopite, boste avtobus še ujeli; kljub zamudi ujeti ladjo, letalo b) kakega dogodka: ujeti zadnjo filmsko predstavo / ujeti del filma, radijske oddaje c) česa sploh: ujeti pravi čas za setev; ujeti rok 10. ekspr. biti uspešen v prizadevanju priti v stik, sestati se s kom, ki se težko dobi: ujeti koga na samem in ga kaj prositi; ujeti obrtnika, zdravnika doma / novinar je ujel nekaj žrtev / ujeti koga po telefonu 11. ekspr. biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj, kar se težko, redko dobi: ujeti dobro službo, štipendijo; ujeti direktorski stolček / vsak dan ujame kak dinar zasluži // biti uspešen v prizadevanju pridobiti koga za moža, fanta: tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / ujeti fanta, moža 12. s prislovnim določilom biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj premikajočega se v položaj, ustrezen za uresničitev določenega dejanja: ujeti letalo v daljnogled; žarg. ujeti zajca na muho / ujeti sončni žarek v ogledalo 13. ekspr. hitro, v kratkem času zaznati kaj težko zaznavnega, kratkotrajnega: ujeti sumljiv gib, posmehljiv pogled; ujeti premik koga v zrcalu / ko sem šel mimo, sem ujel nekaj besed / ujeti na uho, v uho; ujeti z očmi // zaznati kaj sploh: ujeti vonj po zemlji / če je nagnil glavo, je ujel nekaj neba videl / naprava ujame najmanjšo spremembo glasnosti, svetlobe // spoznati, razumeti: pravočasno ujeti namero koga / ujeti smisel besedila 14. naravnati ustrezno pripravo, da se kaj sliši: vrtel je gumb radijskega sprejemnika, da bi ujel glasbo, poročila / radiotelegrafist je ujel klic na pomoč / ujeti tujo radijsko postajo 15. biti uspešen v prizadevanju doseči skladnost s tem, kar izraža dopolnilo: ujeti korak, ritem ostalih / ekspr. pri drugi kitici je kitara že ujela našo pesem / ujeti ravnotežje // biti uspešen v prizadevanju narediti, izraziti kaj tako, da se dobi, kar izraža dopolnilo: ujeti pravo mero, pravi zven 16. ekspr. biti uspešen v prizadevanju dobiti, izkoristiti kaj kratek čas trajajočega za uresničitev določenega namena: ujeti kak dan za lastne potrebe; ujeti ugodno priliko, da se kaj vpraša / ujeti urico spanja / bilo je že jeseni, toda ujeli smo lep dan, lepo vreme 17. ekspr. s svojim nastopom, pojavitvijo povzročiti, da pride kdo v položaj, ki se mu s hitenjem želi izogniti: glejte, da vas ne ujame dež, noč ● ekspr. ta šaljivec dobro ujame govorjenje, vedenje vsakega človeka posname; ekspr. ujeti korak s časom prilagoditi se razmeram; postati napreden; publ. ujeti misel v ustrezno formulacijo jo ustrezno formulirati; star. nekoliko ujeti obleko zožiti, skrajšati jo; ekspr. varuj se, da ne ujameš še drugega nezakonskega otroka da ne postaneš še drugič nezakonska mati; ekspr. kje si ujel te podatke dobil; ekspr. obleci se, da ne boš ujel prehlada da se ne boš prehladil; ekspr. ujeti strel v koleno nepričakovano, zaradi nepazljivosti ga dobiti; ujeti zanko na raztrgani nogavici narediti, da se ne more trgati, parati dalje; publ. ujeti misel na papir zapisati jo; publ. ujeti prizor na platno narisati ga; publ. ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak posneti; ekspr. ujeti koga v ljubezenske mreže z zvijačo si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; publ. ujeti v objektiv fotografirati, posneti; ekspr. ujeti koga v past prevarati, ukaniti ga; publ. ujeti v skicirko skicirati, narisati; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj ◊ igr. ujeti kralja, pagata vzeti ga kljub nasprotnemu prizadevanju koga; navt. ujeti veter v jadra naravnati jadra tako, da se vanje upre veter ujéti se 1. leteč, hitro se premikajoč prijeti se za kaj in se obdržati: akrobat se je spretno ujel za drugi trapez; padajoč se je ujel za vejo in se rešil // ob izgubi ravnotežja prijeti, zgrabiti kaj zaradi opore: zvrtelo se mu je, vendar se je ujel na stol, za ograjo / mačka se je ujela na vse štiri 2. biti uspešen v prizadevanju ohraniti normalno lego, ne pasti: na ledu mu je spodrsnilo, vendar se je ujel; ujeti se na brvi / noga se v razmočenem snegu težko ujame 3. priti v položaj, ko kaj prepreči nadaljnje premikanje kljub delovanju kake sile: drevo se je pri podiranju ujelo; žoga se je ujela med veje; deblo se je ujelo za skale 4. priti v položaj, ko je zaradi kake priprave, snovi onemogočeno svobodno gibanje: lisica, miš se je ujela; preglej pasti, če se je kaj ujelo / ujeti se na trnek, v mrežo, past 5. zaradi lastne napake priti v položaj, ko se ne more več tajiti, zanikati česa: goljuf, lažnivec se je le ujel 6. ekspr. priti v položaj, ko kaj kje je, se kaže: sončni žarek se je ujel v kroglo, ogledalo 7. priti v položaj, ko se kaj prilega čemu drugemu: zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa 8. priti glede na svoje lastnosti v primeren, ustrezen odnos s čim drugim: če se korakanje ujame z nihanjem mostu, se most lahko podre / nova hiša se je lepo ujela z okoljem 9. priti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: kosci so se takoj ujeli; ujela sta se pri delu, v mišljenju; novi konj se je hitro ujel s starim; dobro se ujeti s sodelavci / ujeti se z navadami, značajem koga; publ. ujeti se z novimi razmerami prilagoditi se jim 10. ekspr. postati po določenih lastnostih primeren, ustrezen za dosego določenega cilja: po večletni krizi se je umetnik spet ujel; po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti; učenec se je v drugem letniku ujel in izdelal 11. ekspr. pojaviti se, biti v (približno) istem času s čim drugim: konec meseca se je ujel s polno luno ● ekspr. njune oči so se ujele spogledala sta se; ekspr. ujel se je na lepe besede, prazne obljube prišel je v nelagoden položaj, ker je verjel lepim obljubam, praznim besedam; ekspr. ujeti se na dekletove lepe oči čustveno se navezati na dekle zaradi lepih oči; ekspr. v dolini se je nekako ujel in se ni več vrnil v hribovsko vas se je znašel, si je uredil življenje; ekspr. veter se je ujel v drevesne krošnje zapihal tako, da ga je bilo zaznati v njih ujét -a -o 1. deležnik od ujeti: ujet ptič; ujeti vojaki; ujeta žoga; biti ujet; čutiti se ujetega; noga, ujeta med podrta debla 2. ekspr. ki je zaradi kakega položaja, stanja a) onemogočen, omejen v gibanju: vozila, ujeta v sneg b) onemogočen, omejen v možnostih: biti ujet v čas, predsodke, razmere ● nar. bruna, ujeta na ogel na oglu na križ vezana bruna, katerih konec sega iz stene stavbe; sam.: vse ujete so izpustili ♪
  21.      umiválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za umivanje: umivalna rokavica, vrečka; umivalna skleda / obložiti umivalni kot s keramičnimi ploščicami; umivalna miza ♪
  22.      upériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: uperiti puško, strojnico v koga; uperil je meč v njegov trebuh 2. knjiž. naravnati, usmeriti: uperiti daljnogled proti goram / uperiti vse svoje sile v kaj / uperiti svojo politiko proti vojni / z oslabljenim pomenom: uperiti pogled v koga; ekspr.: uperiti protest proti krivici protestirati; uperiti kritiko zoper to metodo kritizirati jo 3. obrt. opremiti z naperami: uperiti kolo upérjen -a -o: na jetnike uperjene puške; njegova dejavnost je uperjena proti sodelavcem ♪
  23.      ustrézen  -zna -o prid., ustréznejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: nimajo ustreznih prostorov; ustrezna hrana za otroke; kupiti ustrezno posodo; najti ustrezno mesto; več otrok nima ustreznega varstva / pesnik je našel ustrezen izraz za svoje doživetje; izbrati ustreznejšo obliko; napevu napisati ustrezno besedilo // ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: izdelki dosegajo ustrezno raven; prejeti ustrezno plačilo / imeti ustrezno izobrazbo / krivdi ustrezna kazen 2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: podpisati ustrezno pogodbo / ta obleka za gledališče ni ustrezna primerna; ustrezno vedenje // ki je v skladu z določenimi dejstvi: ustrezna ocena položaja; dati ustrezna navodila / temu ustrezno je bilo tudi ravnanje z otroki / publ. narediti ustrezne korake 3. ki je v skladu z določenim namenom: ustrezna obdelava zemlje; določili so mu ustrezno terapijo; za hrbtenico ustrezne vaje / ta mera ni ustrezna; takrat še niso imeli ustreznega orodja ustrézno prisl.: času, okolju, razmeram ustrezno ravnati, ukrepati; ustrezno opremljeni prostori ♪
  24.      vdájati se  -am se nedov. (ȃ) 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehavati ohranjati trdnost: razgret asfalt se je vdajal pod nogami; še malo pritisni, vrata se že vdajajo / preobtežena deska se vse bolj vdaja se upogiba 2. prenehavati ohranjati svojo voljo, stališče in začenjati delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdajati se volji, ukazom koga // navadno v zvezi z v prenehavati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začenjati delati, živeti v skladu z razmerami: z občutkom lastne nemoči se je vdajal v svojo nesrečo; vdajati se v usodo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: vdajati se jezi, obupu; nikar se ne vdajaj skrbem in strahu, vse bo še dobro / vdajati se sanjam, spominom // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: vdajati se alkoholizmu, razvratu 4. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnika: sovražnik se je na več frontah vdajal; vojaki so se drug za drugim vdajali / vdajati se sovražniku 5. ekspr. ljubezensko se prepuščati partnerju: vdajala se mu je v ljubezni ● zastar. druge so se vdajale, ona je ostala sama so se poročale, možile; star. zima se ni še nič vdajala ni še nič popuščala vdajajóč se -a -e: zaprl se je sam vase, vdajajoč se svojim mislim in spominom; hoditi po vdajajočem se mahu ♪
  25.      vdáti se  vdám se dov., 2. mn. vdáste se in vdáte se; vdál se (á) 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehati ohranjati trdnost: poskusil je na silo odpreti vrata, toda ključavnica se ni vdala; vrata so se hitro vdala / zaradi preobteženosti se je polica vdala upognila 2. prenehati ohranjati svojo voljo, stališče in začeti delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdati se prošnji, ukazu / ekspr. pod težo dokazov se je vdal, da je lagal je po nasprotovanju, zanikovanju priznal // navadno v zvezi z v prenehati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začeti delati, živeti v skladu z razmerami: vdati se v razmere, usodo / nič več se ne pritožuje, se je že kar vdal / v krščanskem okolju vdati se v božjo voljo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: ne vdaj se nepotrebni jezi; vdati se obupu in žalosti // izraža začetek dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: vdati se alkoholizmu, brezdelju, sanjarjenju / star. po končanem delu se je vse vdalo petju in veselju / vdati se alkoholu, mamilom 4. prenehati se bojevati in priti pod oblast nasprotnika: po dolgem boju so se vdali / vdati se sovražniku 5. s predčasnim prenehanjem igranja, tekmovanja zaradi premoči nasprotnika priznati svoj poraz: igralec, šahist se je vdal 6. ekspr. ljubezensko se prepustiti partnerju: v ljubezni se mu je vdala; vdala se mu je in spočela ● zastar. imeli so svate, hči se je vdala se je poročila, omožila; star. konec februarja se je mraz nekoliko vdal je popustil vdán -a -o 1. deležnik od vdati se: biti vdan v usodo; postati vdan pijači; vdano prenašanje trpljenja 2. ki čuti veliko čustveno naklonjenost in spoštovanje do koga, združeno s pripravljenostjo upoštevati njegovo voljo, potrebe, želje: ljubiti koga in mu biti vdan; bila mu je zvesta in vdana žena; biti komu pretirano, ekspr. slepo vdan; ekspr. bila mu je iz srca, od srca vdana / kot vljudnostna fraza na koncu pisma Te (te) pozdravlja Tvoj (tvoj) vdani prijatelj // ki vsebuje, izraža tako čustvo: vdan nasmeh, pogled; boječe, otroško vdan / vdana ljubezen; pesem izraža vdano občudovanje 3. ki nesebično in zvesto dela za dobro koga: vdani pomočniki, uslužbenci 4. ekspr. ki se trudi za dosego tega, kar izraža določilo: biti pretirano vdan redu; bila je vdana modi in posnemanju tujega / biti vdan plemenitim, človekoljubnim idealom; prisl.: vdano prenašati trpljenje ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA