Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

era (776-800)



  1.      brízganec  -nca m () vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu
  2.      brkljárnica  -e ž () redko shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli
  3.      brnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov
  4.      bróskva  -e ž (ọ̑) bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea
  5.      bróška  -e ž (ọ̑) okrasna naprsna zaponka: na prsih se ji je svetila velika broška; keramična, zlata broška
  6.      brózga  -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
  7.      brúndica  -e ž () manjšalnica od brunda: zmeraj nosi brundico s seboj
  8.      bržé  prisl. (ẹ̑) nar. z večjo verjetnostjo, prej: Vera je bila vsa žareča od razigranosti; a ogenj v njenih očeh je bil bržé hudičkov nego angelčkov (L. Kraigher)
  9.      bubljáti  -ám nedov.) ekspr. nerazločno govoriti: tako bublja, da ga ne razumem // govoriti, pripovedovati: bubljati neumnosti
  10.      búdati  -am nedov. () star. buljiti: fant buda v tla ∙ star. zmeraj buda v knjige veliko bere, študira
  11.      budízem  -zma m () vera, ki jo je osnoval Buda: prestopil je v budizem; študij budizma
  12.      búffo  [bufo] neskl. pril. () muz. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa
  13.      búick  -a [bujk] m () velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom
  14.      búkovnik  -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem
  15.      búljiti  -im nedov., tudi buljíla (ú ) nepremično gledati: buljiti predse; buljiti v tla; buljiti s pijanimi očmi; topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči ∙ ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira buljèč -éča -e: bulječe oči
  16.      búngalov  -a m () nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando: stanujejo v bungalovu; bungalov s široko verando // poletna hišica za turiste: ob morju gradijo hotele, bungalove in motele; neskl. pril.: bungalov naselje
  17.      búšel  -šla m (ú) angleška, ameriška votla mera za žito, približno 35 l: izvoziti milijon bušlov pšenice
  18.      byronízem  -zma [bajr-] m () lit. romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona: pesnik se je popolnoma otresel byronizma; Mickiewiczev byronizem
  19.      cádillac  -a [kadilak] m () velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu
  20.      cájna  -e ž () manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom: plesti cajne; cajna jagod
  21.      cankariána  -rián s mn., daj. cankariána m, mest. cankariánah, or. cankariánami () lit. Cankarjeva dela in literatura o Cankarju: bogatiti naša cankariana
  22.      cankarjánec  -nca m () lit. kdor v svojem literarnem ustvarjanju posnema Cankarja: boj proti cankarjancem
  23.      cápa  -e ž (á) 1. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka; cunja: krpati cape; oblečen je v umazane cape // ekspr. obleka sploh: kar naprej si kupuje cape; čisto nora je na pisane cape 2. slabš., redko kos izrabljenega blaga: s capo pokrit cekar; nerabne cape 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ti nisi mož, ti si capa
  24.      cápast  -a -o prid. (á) slabš. raztrgan, razcapan: capast berač; capasta suknja / capasti oblaki
  25.      capín  -a m () ekspr. malopriden, malovreden človek: ta fant je pa res capin; ogoljufal me je ta capin / kot psovka ti capin nesramni // postopač, potepuh, berač: ušiv capin; tak je kot kak capin / preobleci se, da ne boš tak capin

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA