Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

era (53-77)

53.      ceravec  gl. cerovec ♪
54.      cineráma  -e [ci- in si-] ž (ȃ) film. snemanje filma s tremi kamerami ter ustrezno projiciranje na široko, ukrivljeno platno: plastični zvok in panoramna fotografija sta dve prednosti in novosti cinerame; neskl. pril.: cinerama film; cinerama tehnika ♪
55.      cinerárija  -e ž (á) vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv, Cineraria hybrida: kupiti v cvetličarni cinerarijo ♪
56.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero ♪
57.      cmérast  in cmêrast -a -o prid. (ẹ̄; ȇ) ekspr. ki se (rad) joka: kako si cmerast; cmera cmerasta / cmerasti glasovi otrok ♪
58.      cmérati se  -am se in cmêrati se -am se nedov. (ẹ̑; ȇ) cmeriti se: po cele dneve se to otroče cmera / zaradi tega se pa res ne bom cmeral ♪
59.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti ♪
60.      cméravec  in cmerávec -vca m (ẹ́; ȃ) ekspr. kdor se (rad) joka: cmeravec se duši v solzah // slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: bodi možak, ne pa cmeravec ♪
61.      cméravka  in cmerávka -e ž (ẹ́; ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: zmerom je bila cmeravka ♪
62.      cmerávost  in cméravost -i ž (á; ẹ́) lastnost cmeravega človeka: ti dečki so mi všeč, ker ne poznajo cmeravosti ♪
63.      čerávno  vez. (á) star. čeprav: čeravno je pogodba podpisana, ni veljavna ♪
64.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
65.      degeneracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degeneracijski znaki / degeneracijske bolezni degenerativne ♪
66.      degenerát  -a m (ȃ) knjiž., redko degeneriranec ♪
67.      degeneratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degenerativne bolezni; degenerativno obolenje srca / degenerativna sprememba ♪
68.      déra  -e ž (ẹ́) lesen pod, oder za sušenje zrnja, sadja: po deri so razgrnili proso; dera v sušilnici; kozolec z dero ♪
69.      déra  in dêra -e ž (ẹ́; é) nar. vzhodno dninarsko delo, pri katerem si mora delavec prinesti hrano s seboj: na dero hoditi ♪
70.      dera  voz gl. dira ♪
71.      deráč  -a m (á) močen podočnik pri zvereh: volk je zasadil derače ovci v vrat ♪
72.      derák  -a m (á) nar. zahodno kristusov trn, bodčec ♪
73.      deratizácija  -e ž (á) sistematično uničevanje, zatiranje škodljivih glodavcev, zlasti podgan in miši: opraviti vsakoletno deratizacijo; zavod za dezinsekcijo in deratizacijo ♪
74.      deratizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti deratizacijo: v mestu so deratizirali vse kleti in kanale ♪
75.      deseterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po pet odrastkov: lep deseterak mu je prekrižal pot; jelen deseterak / nepravilni deseterak ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov ♪
76.      desiderátum  in deziderát -a [dez-] m, mn. desideráta s tudi dezideráti m (ȃ) knjiž. zaželena stvar, zlasti na kulturnem področju, želja: razstava umetnosti 17. stoletja je že dolgo naš veliki desideratum / seznam desiderat knjig, revij, ki si jih kdo želi izposoditi ali kupiti ♪
77.      desperádo  -a m (ȃ) knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada ♪

   1 3 28 53 78 103 128 153 178 203