Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

era (501-525)



  1.      regeneracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na regeneracijo: regeneracijski načrt za staro mestno jedro / regeneracijske naprave za zrak / deževnik ima veliko regeneracijsko sposobnost
  2.      regenerát  -a m () teh. snov, pridobljena z regeneracijo: predelovati odpadno gumo v regenerat; volneni regenerat ♦ biol. regenerirano tkivo
  3.      regeneratíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na regeneracijo: regenerativni posegi v staro mestno jedro / regenerativna moč naroda / regenerativna sposobnost organizma ◊ metal. regenerativno kurjenje kurjenje, pri katerem vroči zgorevalni plini ogrevajo zrak, potreben za gorenje v peči; teh. turbina z regenerativnim gretjem gretjem z lastno odpadno toploto
  4.      regenerátor  -ja m () 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo 3. knjiž., redko preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja ◊ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov
  5.      remunerácija  -e ž (á) knjiž. nagrada, plačilo: izplačati, odobriti remuneracijo blagajniku društva
  6.      revolveráš  -a m (á) zlasti v ameriškem okolju z revolverjem oborožen nasilen človek: revolveraši so se spopadli s policijo; tolpa revolverašev // junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu, ki zlasti dobro strelja z revolverjem: v filmih je nastopal kot revolveraš
  7.      riviêra  -e [-vie- in -vje-] ž () knjiž. morska obala s kopališči, hoteli: kvarnerska riviera ∙ ogledati si francosko in italijansko Riviero obalo med Toulonom in La Spezio
  8.      sámopreráščanje  -a s (-á) knjiž. preraščanje samega sebe: to je bila stopnja njegovega samopreraščanja / miselno samopreraščanje prvotne ozke zamisli; razvoj moderne umetnosti in njeno samopreraščanje
  9.      sêra  -e ž () nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: s to sero ne želim imeti opravka / kot psovka sera zoprna
  10.      sêraf  -a m () rel. angel najvišjega reda: zbor serafov in kerubov
  11.      serafín  -a m () rel. seraf: serafini in kerubini
  12.      serafínski  -a -o () pridevnik od serafin: serafinsko petje
  13.      sêrafski  -a -o prid. () nanašajoč se na serafe: serafski spev ∙ knjiž. poje s serafskim glasom z zelo lepim, milim
  14.      seráj  -a m () 1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj 2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju
  15.      serák  -a m (á) alp. visoka ledena gmota, ki nastane ob ledeniškem prelomu: hojo so oteževali seraki; krušenje serakov
  16.      sérast  -a -o prid. (ẹ́) star. sivkast: serast konj
  17.      sêroterapíja  -e ž (-) med. zdravljenje s serumi: seroterapija davice, tetanusa
  18.      sfêra  -e ž () 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer
  19.      sinerama  gl. cinerama
  20.      steljerája  -e ž () nar. koroško skupno pripravljanje stelje, navadno s klestenjem smrekovih vej: rad je hodil na steljerajo; steljeraja in gnojvoža
  21.      stêreokámera  -e ž (-) fot. stereoskopski fotografski aparat: fotografirati s stereokamero
  22.      stratosfêra  -e ž () meteor. del atmosfere v višini približno od 10 do 100 km: raziskovati stratosfero; troposfera in stratosfera
  23.      súbliteratúra  -e ž (-) lit. družbeno, javno nepriznana, navadno preprosta, groba literatura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: brati subliteraturo
  24.      súperarbitrírati  -am dov. in nedov. (-) v stari Avstriji z višjo zdravniško komisijo ugotoviti (ne)sposobnost koga za vojaško službo: superarbitrirati vojaka // žarg. po taki ugotovitvi nesposobnosti odpustiti iz vojaške službe: vojaka brez prsta na desni roki so superarbitrirali súperarbitríran -a -o: biti superarbitriran
  25.      súperavtomátičen  -čna -o prid. (-á) pri katerem je avtomatično delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatičen pralni stroj; superavtomatična ura

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA