Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

era (476-500)



  1.      prerazdráženost  -i ž (ā) stanje prerazdraženega: prerazdraženost živcev / prerazdraženost živali
  2.      prerázen  -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. zelo različen, mnogovrsten: cvetje preraznih oblik in barv
  3.      prerazgrét  -a -o prid. (ẹ̑) preveč razgret, segret: prerazgret zrak; prerazgreta voda v kotlu / ekspr. prerazgreta domišljija
  4.      prerazkóšen  -šna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razkošen: prerazkošna oprema / prerazkošno kosilo prerazkóšno prisl.: knjiga je prerazkošno opremljena
  5.      prerazlíčen  -čna -o prid.) 1. preveč različen: njeni nazori so prerazlični od njegovih / čutil je, da sta prerazlična 2. ekspr. zelo različen: vozovi so bili polni prerazličnih predmetov
  6.      prerazlóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razločen, jasen: glasovi so bili prerazločni
  7.      prerazméščati  -am nedov. (ẹ́) na novo razmeščati: prerazmeščati predmete po policah / poveljnik je pred bojem prerazmeščal čete
  8.      preraznovŕsten  -tna -o prid. () preveč raznovrsten: članki v reviji so preraznovrstni; biti preraznovrstnega mnenja o čem ● ekspr. tam uspevajo preraznovrstne rastline zelo raznovrstne
  9.      prerazporedítev  -tve ž () publ. 1. ponovna razporeditev: prerazporeditev prostorov / prerazporeditev delitve dohodka 2. premestitev na novo delovno mesto: delavec se ni strinjal s svojo prerazporeditvijo
  10.      prerazporedíti  -ím dov., prerazporédil; prerazporejèn ( í) na novo razporediti: avtor je moral gradivo prerazporediti / prerazporediti vojaške sile
  11.      prerazvít  -a -o prid. () preveč razvit: posledice prerazvite civilizacije; ta otrok je duševno, telesno prerazvit za svojo starost
  12.      prerazvrstítev  -tve ž () ponovna razvrstitev: prerazvrstitev razstavnih predmetov
  13.      priberáčiti  -im dov.) 1. z beračenjem priti do česa: priberačiti denar, kruh; vem, da si tega nisi priberačil / ekspr. priberačil si je njihovo posredovanje izprosil 2. kot berač priti kam: večkrat je priberačil v vas priberáčiti se z beračenjem priti kam: do tega kraja se je priberačil priberáčen -a -o: priberačen denar
  14.      priméra  -e ž (ẹ̑) 1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero // lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni 3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko // v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dostiekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati
  15.      protuberánca  -e ž () astr. plamenu, oblaku podoben pojav svetleče se materije nad Sončevo kromosfero: protuberance se vidijo ob popolnem sončnem mrku / sončne protuberance ◊ anat. izboklina
  16.      psíhoterapévt  -a m (-ẹ̑) strokovnjak za psihoterapijo: pogovori s psihoterapevtom
  17.      psíhoterapévtičen  -čna -o prid. (-ẹ́) med. psihoterapevtski: psihoterapevtična metoda
  18.      psíhoterapévtski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na psihoterapevte ali psihoterapijo: psihoterapevtski pogovor / psihoterapevtske metode
  19.      psíhoterapíja  -e ž (-) med. zdravljenje duševnih motenj in bolezni s psihološkimi sredstvi: rehabilitacija s pomočjo psihoterapije
  20.      rádiooperatêr  -ja m (ā-) radijski operater: ekipa radiooperaterjev
  21.      rádioterapíja  -e ž (ā-) med. zdravljenje z radijevimi ali rentgenskimi žarki: kemoterapija in radioterapija
  22.      razméra  -e ž (ẹ̑) nav. mn., navadno s prilastkom 1. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi, odnosi, ki vplivajo na življenje, dejavnost koga: razmere se spreminjajo; prilagoditi se razmeram; v takih razmerah ni mogoče delati; živeti v dobrih, slabih razmerah; razmere v družbi, državi, tovarni; razmere v njegovi družini so zelo težke / delovne razmere; gmotne, stanovanjske razmere; gospodarske, kulturne, politične razmere; razmere v znanosti // kar je opredeljeno z določenimi dejstvi na kakem območju in more vplivati na kako dejavnost: podnebne, vremenske razmere; poročilo o snežnih razmerah / prometne razmere v turistični sezoni 2. publ. mera, razsežnost: bazen olimpijskih razmer / stavka je zavzela velike razmere ● zastar. njuna razmera je bila skrivnost njuno ljubezensko razmerje; publ. v razmerah popolne svobode in neodvisnosti v popolni svobodi in neodvisnosti; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire
  23.      referát  -a m () 1. govornemu podajanju namenjeno besedilo a) ki obravnava vsebinsko zaokroženo strokovno snov, predavanje: prebrati, sestaviti referat; referat o novih virih energije; referat in koreferat / imeti, podati referat b) ki seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, poročilo: referat o političnem položaju v državi // govorno podajanje takega besedila: referati so trajali največ dvajset minut; po referatu je bila razprava 2. šol. sestavek, ki ga učenec napiše za vajo v obravnavanju kakega vprašanja: učenci so morali napisati po en referat na leto / razdeliti študentom referate teme, naslove zanje 3. najmanjša notranja organizacijska enota uprave, ustanove, podjetja, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: ustanoviti, voditi referat; kulturni, organizacijski referat; referat za reklamo; oddelek, odsek in referat
  24.      referatíven  -vna -o prid. () knjiž. ki temelji na poročanju (o čem); poročevalen: referativni članki / referativno podajanje dogajanja v romanu poročevalsko
  25.      regenerácija  -e ž (á) glagolnik od regenerirati: regeneracija gozdov; proces regeneracije / sredstvo za regeneracijo las / regeneracija kavčuka / regeneracija kože, repa ● regeneracija fašizma v nekaterih državah ponovna oživitev, pojavitev; regeneracija nogometnega moštva pomladitev

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA